Vselej sem vzhičen, ko se Slovenci lotimo implementacije dobre prakse naših severnih sosedov. Naj si bo v političnem, gospodarskem ali prometnem vidiku. Vendar več kot očitno je, da je recimo nadzor vinjet slaba kopija avstrijske rešitve. Zakaj?

Najprej je tu vinjeta sama po sebi. Nalepka je precej cenena, tanka in se precej rada trga, zato največkrat predstavlja težavo pri odstranjevanju z vetrobranskega stekla. Precej rada se drobi na miniaturne koščke, ki predstavljajo veliko težavo čiščenja. Ja, imamo opcijo, da vinjeto podrgnemo s tisto pripravo za čiščenje keramične plošče. A sam ne želim ob odstranitve slovenske vinjete spraskati še vetrobransko steklo vozila, medtem, ko lahko avstrijsko vinjeto povlečem ter v enem kosu odstranim v zgolj parih sekundah.

Že res, da smo Slovenci pretkani in precej radi speljemo vodo na svoj mlin, vendar ob vsem nadzoru vinjet naših vrlih Darsovcev ni možnosti, da bi se izognili kazni za vožnjo z neveljavno ali že uporabljeno vinjeto.

Po novem, odkar smo s pomočjo arheologov odstranili naše zgodovinske cestninske postaje (glede na ceno in čas rušenja), so Darsovci prevzeli še eno avstrijsko ‘dobro prakso’. Tekoči nadzor vinjet oziroma, ko se promet preusmeri skozi odstavni odsek. Zgleda so bili vsi načrtno narejeni za te priložnosti.


A glej ga zlomka. Pri severnih sosedih ta nadzor vinjet teče skoraj da nemoteno. Označbe na aktivnih zaslonih te usmerijo z voznih pasov in s hitrostjo okoli 30-40 km/h zapelješ mimo kontrolne točke. Najbrž so v pisarni na Dunajski vsi prikimali in v stilu Pata in Mata segli v roko. Praksa pa je ta vikend na gorenjski avtocesti pokazala, da je te vrste nadzor je še ena slaba kopija avstrijskih rešitev.

Katera bo naslednja lahko le ugibamo. Mogoče tandemsko pluženje? Upam, da ga ne bodo izvajali v Šentviškem predoru.