Vselej sem vzhičen, ko se Slovenci lotimo implementacije dobre prakse naših severnih sosedov. Naj si bo v političnem, gospodarskem ali prometnem vidiku. Vendar več kot očitno je, da je recimo nadzor vinjet slaba kopija avstrijske rešitve. Zakaj?

Najprej je tu vinjeta sama po sebi. Nalepka deluje precej cenen. Je tanka in se precej rada trga, zato največkrat predstavlja težavo pri odstranjevanju z vetrobranskega stekla. Še vsako leto se je med odstranjevanjem strgala na miniaturne koščke, ki nato predstavljajo veliko težavo s čiščenjem. Ja, imamo opcijo, da vinjeto podrgnemo s tisto pripravo za čiščenje keramične plošče. A jaz ne želim ob odstranitvi slovenske vinjete spraskati še vetrobransko steklo vozila, medtem, ko lahko avstrijsko vinjeto zgolj povlečem ter v enem kosu odstranim v parih sekundah.

Že res, da smo Slovenci pretkani in precej radi speljemo vodo na svoj mlin, vendar ob tako poostrenem nadzoru vinjet naših vrlih Darsovcev ni možnosti, da bi se izognili kazni za vožnjo z neveljavno ali že uporabljeno vinjeto.

Po novem, odkar smo s pomočjo arheologov odstranili naše zgodovinske cestninske postaje (glede na ceno in čas rušenja), so Darsovci prevzeli še eno avstrijsko ‘dobro prakso’. Tekoči nadzor vinjet oziroma, ko se promet preusmeri skozi odstavni odsek. Zgleda so bili vsi ti odseki na lokacijah nekdanjih cestninskih postaj načrtno prirejeni za takšne priložnosti.


A glej ga zlomka. Pri severnih sosedih ta nadzor vinjet teče skoraj da nemoteno. Označbe na aktivnih zaslonih te usmerijo z voznih pasov in s hitrostjo med 30-40 km/h zapelješ mimo kontrolne točke. Najbrž so v pisarni ob Dunajski cesti vsi prikimali ter si v stilu Pata in Mata segli v roko. Praksa pa je ta vikend na gorenjski avtocesti pokazala, da je te vrste nadzor le še ena slaba kopija avstrijskih rešitev.

Katera bo naslednja lahko le ugibamo. Mogoče tandemsko pluženje? Upam, da ga ne bodo izvajali v Šentviškem predoru.