Ekipa S Rally kljub zmagi med novinarskimi ekipami iz Monta Carla razočarana.

Ekipa S Rallyja ni izpolnila visokih pričakovanj, ki si jih je zadala pred rallyjem. Sanje o visoki uvrstitvi so se razblinile že na 1. točnostni vožnji. Vendar pa na tem delu rallyja ni imela težav samo ekipa S Rallyja, ampak praktično vse ekipe, ki pred rallyjem niso trenirale na sami trasi. Za to pa je kriv tudi organizator, kajti le nekaj dni prej je udeležencem sporočil, da na »tripyju« ne bo potne knjige; pravzaprav da potne knjige sploh ne bo in da si bodo lahko udeleženci pomagali samo z itinerarjem, ki je bil objavljen kot del pravilnika.

To se je zgodilo prvič, odkar ekipa S Rallyja sodeluje na tem tekmovanju.Zelo razočaran je bil predvsem Anže: »Nikoli več ne grem na ta rally. Organiziran je res slabo. To, da nam nekaj dni pred samim rallyjem povedo, da ne bomo dobili potne knjige je nezaslišano in sploh me ne zanima, zakaj je tako. Že prej sem si sicer želel, da bi lahko preizkusil tekmovalno progo, vendar sem bil prepričan, da sva z očetom doma dobro opravila delo. Tako pa sva že na prvi preizkušnji dobila 3.860 kazenskih točk in za naju je bila dirka praktično končana. Pa ne samo za naju, za približno polovico posadk. Takoj se je videlo, kdo je »drgnil« na sami trasi in kdo ne. Poleg tega pa je bila še napaka v itinerarju. In če se prej nisi peljal po tej cesti, tega nisi mogel vedeti.

Na naslednjih TV (točnostnih vožnjah) ni bilo več težav, ker v navodilih ni bilo več napak, pa tudi ceste niso bile tako zakomplicirane kot na prvi. Tam sva dosegla zalo dobre rezultate.

eco monte carlo1

Predvsem pa me je navdušila toyota prius. Tudi tam, kjer je bilo treba voziti zelo hitro, ni bilo nobenih težav, odlično se je držala ceste. Da o tem, koliko pa sta porabila z očetom goriva, raje sploh ne bi govoril. Oba sta bila odlična! Predvsem do takrat, ko je tekmovanje potekalo normalno. Če je bila časovnica prvi in drugi dan še normalna, pa je tretji dan organizator naredil pravo neumnost, ko je dal premalo časa. Na koncu je sicer vsem anuliral do pol ure zamude, vendar pa nama to ni šlo na roke. Od vseh ekip sva namreč zamudila najmanj. Seveda pa se norenje po hribih v zaledju Monaka zelo poznalo tudi pri porabi. Skratka res zelo slabo organiziran rally in nanj se ne bom več vrnil!«

Primož je bil seveda prav tako razočaran nad rezultatom, vendar pa bolj pragmatičen. »To, da so pri ACM-ju le kak dan pred začetkom tekmovanja javili, da na »tripyju« ne bo potne knjige, seveda ni korektno. Če bi že v pravilnik, ko so ga objavili, to zapisali, bi se verjetno lahko pripravili drugače. In verjemite mi, da bi se. Verjetno so se organizatorji za to odločili, da bi ločili »zrnje od plev«. S tem, da smo »pleve« mi amaterski vozniki. Na ta način pomagajo predvsem tovarniškim in profesionalnim moštvom ter domačinom, ki imajo več možnosti za trening, poleg tega pa neskončno boljšo opremo. Vendar pa se je tudi najina »ruska« taktika kar dobro obnesla. Seveda pa se bi še mnogo bolje, če bi res vsaj enkrat vozila po trasi rallyja in tu naredila meritve in jih uskladila z merami organizatorjev. Res škoda, da se je zgodil tak polom na prvi TV, drugače bi se lahko na koncu uvrstila okoli 10. mesta, kar pa bi bil glede na konkurenco odličen rezultat.« Glede na opremo in razmere, bi bil torej realni rezultat okoli 10.mesta. Kaj pa bi ekipa potrebovala še za višje uvrstitve ali pa celo za napad na sam vrh? »Večina profesionalnih moštev ima profesionalno merilno opremo, ki je natančna na centimeter! Midva pa sva imela na voljo le dnevni merilec kilometrov, ki je natančen na 100 metrov. Sicer je zelo natančen, ampak še daleč od natančnosti, ki jo premorejo pravi »trip mastri«. Profesionalna oprema in predelava avtomobila stane nekaj tisoč evrov. Samo za ta rally pa si ekipa S Rallyja takega stroška ne more privoščiti. Pa tudi pokrovitelje bi bilo težko dobiti. Že veliko pa bi lahko naredila tudi sama, vendar pa bi morala na prizorišče priti kak teden prej in vse natanko zmeriti in popisati. Razumem Anžeta, ki se tega rallyja ne želi več udeležiti (vseeno upam, da si bo premislil, kajti resnično je vozil odlično!), sam pa vseeno mislim, da se bom vrnil in poravnal račune z RMCEN. Samo pametno si moram začrtati pot.« Anže je prej omenil nizko porabo, za katero je bil zadolžen Primož. »Toyota prius plug-in hybrid se je res izkazal kot pravi avtomobil za ta rally in resnično odličen avto. Ne samo da sva imela porabo okoli 4 litre za 100 kilometrov, kar je glede na ceste, razmere in potrebne hitrosti skoraj neverjetno, ob tem pa se je toyotka tudi na TV izkazala kot odličen in zanesljiv avtomobil. Tudi Anže je vozil res dobro, zanesljivo in mirno. Resnično potrebujemo samo bolj profesionalni pristop, boljše priprave na samo trasi rallyja; na drago opremo pa bom raje pozabil. S Rally za to nima sredstev, pokrovitelji in avtomobilska industrija v Sloveniji pa niso v taki formi, da bi bili pripravljeni plačati tako visoke stroške samo za eno morda za 2 dirki.« Kljub vsemu povedanemu pa sta na rallyju zmagala! Zmagala sta med novinarskimi ekipami, ki so prihajale iz Nemčije, Italije, Švice, Francije in seveda Slovenije. »Ja, ta zmaga je seveda v uteho, to je jasno,« je komentiral Primož. »Kar nekaj novinarskih kolegov je odstopilo že prvi dan ali pa so bili z dirke izključeni. Kar pa jih je ostalo, sva jih pa prehitela. Niti slučajno si nisem predstavljal, da bom kljub slabemu rezultatu vseeno najboljši novinar. Tako se v Monako (upam, da skupaj z Anžetom) zagotovo vrnem, če nič drugega braniti zmago med novinarji.«