Nič ni kot Abarth!
Ustanovitelj slovite znamke, ki si je ime in ugled pridobila na avtomobilskih dirkah in s predelavami serijskih vozil, se je rodil leta 1908 na Dunaju kot Karl Abarth. V mladosti je dirkal z motocikli, bil izjemno uspešen in pri njegovih 21. letih je nastal prvi motocikel z znakom Abarth. Po nesreči na dirki v Lienzu je bil prisiljen opustiti motociklistične dirke, vendar ga je želja po tekmovanju pripeljala na dirke motociklov s prikolicami. Dosegel je številne izjemne dosežke, med drugim mu je uspelo premagati znani vlak Orient Express na 1.300 km dolgi progi med Dunajem in Ostendom. Po težki nesreči v Ljubljani se je s prizorišča motociklističnih dirk dokončno umaknil.
Ob selitvi v Italijo je svoje ime spremenil v Carlo Abarth. Krajši čas je bil zaposlen kot športni direktor dirkalnega moštva tovarne Cisitalia. Po zaprtju tovarne leta 1949 je Carlo Abarth s pomočjo Armanda Scagliarnija prevzel premoženje podjetja Cisitalia in 31. marca 1949 v Bologni ustanovil podjetje Abarth & C. Carlovo astrološko znamenje škorpijon je bilo izbrano za logotip podjetja. Abarth je z nakupom podjetja prevzel tudi lastništvo petih športnih vozil 204 (dva dokončana modela Spider ter tri nedokončane modele), enoseda D46 in številne nadomestne dele. Modele 204 so takoj preimenovali v Abarth 204A.
Nastala je paleta športnih avtomobilov Abarth, s katerimi so sodelovali na dirkah. Poleg Guida Scagliarnija so bili v ekipi dirkačev »Squadra Abarth« tudi Tazio Nuvolari, Franco Cortese in Pier Taruffi. Še posebej velja omeniti Tazija Nuvolarija, ki je nazadnje tekmoval z modelom Abarth 204A in 10. aprila 1950 zmagal na gorski dirki Palermo-Monte Pelegrino. Poleg dirkanja je bila glavna dejavnost tovarne načrtovanje in izdelovanje dodatkov, ki so izboljšali zmogljivosti avtomobilov. Proizvajali so dodatno opremo ter prilagojene nadomestne dele, predvsem izpušne sisteme in dušilce za vozila Fiat, Lancia, Cisitalia in Simca.
9. aprila 1951 so sedež podjetja preselili v Torino; leta 1952 je Abarth začel znano sodelovanje s podjetjem Fiat in izdelal model Abarth 1500 Biposto z deli znamke Fiat.
Abarth je proizvajal izpušne sisteme visokih zmogljivosti in kite za predelavo serijskih vozil, večinoma znamke Fiat. Leta 1950 je izdelal dirkalni izpuh za modele »D« in »LD« vozil Lambretta. Originalni izpušni sistemi Abarth LD so postali zbirateljski primerki visoke vrednosti. Model Lambretta je v 50-ih letih 20. stoletja osvojil številne hitrostne rekorde v kategoriji motociklov razreda 125 ccm, pri čemer gre zasluga prav izpuhu, ki ga je Abarth razvil posebej zanj. Abarth je pri proizvodnji športnih in dirkalnih avtomobilov sodeloval tudi s tovarnama Porsche in Simca. V šestdesetih letih 20. stoletja je bil Abarth uspešen na cestnih in gorsko-hitrostnih dirkah, predvsem v razredu 850 ccm in 2000 ccm, v konkurenci z modeloma Porsche 904 in Ferrari Dino. Hans Hermann je bil tovarniški voznik v letih 1962-1965 in leta 1963 s Teddyjem Pilletom zmagal na 500 km dolgi dirki Nürburgring.
Številne zmage in rekordi iz tega obdobja so za vedno zapisani v zgodovino avtomobilizma, ime Abarth pa je postalo sinonim za hitrost, pomembnost in predelave. S svojimi inovativnimi rešitvami je postal vodilni svetovni proizvajalec predelanih izpušnih sistemov. V obdobju med 1956 in 1971 so vozila Abarth zmagala na vsaj 10.000 dirkah. Rekord je bil postavljen leta 1967, ko je »škorpijonu« uspelo nanizati skupno kar 800 zmag.
Carlo Abarth je 31. julija 1971 svoje podjetje prodal podjetju Fiat. Abarth je postal dirkalni oddelek skupine Fiat pod vodstvom konstruktorja motorjev Aurelia Lampredija. Abarth je pripravljal rally vozila podjetja Fiat, vključno z modeloma Fiat 124 Abarth Rally in 131 Abarth. Decembra 1977, pred pričetkom dirkalne sezone 1978, so bile dirkalne dejavnosti Abarth in Squarda Corse Lancia pripojene podjetju Fiat in dobile ime EASA (Ente per l’Attività Sportiva Automobilistica – Organizacija za dirkalne aktivnosti s športnimi avtomobili). Sedež organizacije EASA je bil v prostorih Corso Marche tovarne Abarth v Torinu. Oddelek je razvil dirkalni avtomobil skupine 5 Lancia Beta Montecarlo Turbo (osvojil svetovno prvenstvo 1980 in 1981) ter rally avtomobil skupine B Lancia Rally 037 (osvojil svetovno prvenstvo proizvajalcev 1983).
1. oktobra 1981 je podjetje Abarth & C. prenehalo poslovati in zamenjalo ga je podjetje Fiat Auto Gestione Sportiva; oddelek matičnega podjetja, specializiran za dirkalne programe, ki je bil aktiven vse do konca leta 1999, ko je bilo njegovo ime spremenjeno v Fiat Auto Corse S.p.A. Nekateri serijski modeli, ki jih je proizvajal Fiat ali njegove podružnice Lancia in Autobianchi, so nosili značko Abarth, med njimi Autobianchi A112 Abarth, popularni »mali mestni dirkalnik«, ki je bil lahek in cenovno dostopen.
V 80. letih 20. stoletja se je ime Abarth uporabljalo v glavnem za oznako vozil visokih zmogljivosti, kot je Fiat Ritmo Abarth 125/130 TC. V začetku 21. stoletja je Fiat uporabljal znak Abarth za označevanje nivoja opreme posameznih modelov, npr. Fiat Stilo Abarth. 1. februarja 2007 je bil Abarth ponovno ustanovljen kot zasebno podjetje Abarth & C. S.p.A. v 100 % lasti takratne Fiat Group Automobiles, (danes Fiat Chrysler Automobiles). Prvi predstavljeni model je bil Abarth Grande Punto in Abarth Grande Punto S2000. Sedež podjetja je v sklopu tovarne Mirafiori.
