Pionir med “lahkimi terenci”. – Honda CR-V 2,2 i-DTEC 4WD AVT Executive

Četrta generacija Hondinega globalnega modela CR-V, ki se prodaja v 160 državah sveta in so ga prodali v več kot 5 milijonov primerkih, nadaljuje s svojim poslanstvom.

Prvič predstavljen javnosti na tokijskem avtomobilskem salonu leta 1995, je bil eden prvih modelov moderne generacije t. i. »soft roaders« (lahkih terencev). Avtomobilov, ki so danes že tako samoumevni in običajni na evropskih cestah.

V Evropi so Hondo CR-V začeli prodajati leta 1997 in hitro je postala velik ljubljenec kupcev. Takrat je prihajala še iz Japonske. Proizvodnja CR-V z evropsko specifikacijo se je začela v Hondini tovarni v Swindonu leta 2000. CR-V je s svojimi praktičnimi merami in zelo široko uporabnostjo torej postavljal merila v tem hitro rastočem segmentu. CR-V je bil razvit predvsem za cestno uporabo, vendar z obliko športnega terenca in kakovostjo izdelave, ki jo kupci pričakujejo pri Hondinem proizvodu.

Druga generacija CR-V, ki je prišla na trg leta 2001, se je močno zgledovala po originalu in obdržala vse njegove najboljše funkcije, med drugim robustno obliko »terenca« in sistem Real Time 4WD z dvema črpalkama »po potrebi«. V letu 2007 je s predstavitvijo tretje generacije prišel na trg prvi CR-V z navpičnim odpiranjem vrat prtljažnika – funkcijo, ki jo je zahtevala odstranitev nadomestne gume s teh vrat. Vmesno polepšanje videza v letu 2009 je predstavilo novo generacijo dizelskega motorja i-DTEC in prvič pri CR-V tudi kombinacijo dizelskega motorja s samodejnim menjalnikom.

Medgeneracijski napredek!

S četrto generacijo so seveda poskrbeli za kar nekaj novosti, tako na estetskem kot na tehničnem področju. Sledi uspehu svojih predhodnikov ter jih nadgrajuje s še večjo kakovostjo izdelave, praktičnostjo in uglajenostjo. CR-V je za evropski trg močno preoblikovan. Je za 5 mm krajši in 30 mm nižji. Za 6,5 odstotka so zmanjšali zračni upor karoserije. Piš okoli zunanjih ogledal, ki je bil pri prejšnjem modelu precej moteč so dodobra odpravili. K bistveno manjšem hrupu v notranjosti je veliko pripomogla tudi nova, boljša zvočna izolacija. Celo motor, čeprav dizelski, je skoraj neslišen. Še najbolj so bile glasne zimske gume!

Podvozje je naravnano malce trše. Zato kakšnega »plavanja« in pretiranega nagibanja v ovinkih sploh ne občutimo. Tudi vodljivost je zelo dobra, zato ima voznik občutek dobrega nadzora. Seveda brez novega natančnega in dobro odzivnega električnega volanskega servo mehanizma tudi ne bi šlo. Tudi po tem je jasno, da se meja med terensko in cestno uporabo, precej bolj nagiba k urejenim cestam.

Bolj mestni, kot ”gorski” terenec!

Notranjost je glede na najbogatejši paket opreme oblečena v usnje, ki ima sicer prestižni videz, zna pa nuditi malo manj opore telesu kot kakšne drugačne obloge. Še posebej na ravni zadnji sedežni klopi, kjer je drsenje po sedežu neizbežno. Ogrevanje sedežev v mrzlih dneh je skoraj obvezno, a je to možno le spredaj. Ima pa zato voznikov sedež lahko dva »spomina« in je seveda električno nastavljiv. Sovoznikov le ročno!

Ponudba elektronske opreme je v skladu s sodobnimi trendi. Manjka (dodtana oprema) le še radarski tempomat z nadzorom ohranjanja smeri vožnje. Dokaj enostavne osrednje merilnike dopolnjuje kar nekaj dodatnih prikazovalnikov. Podatke potovalnega računalnika si denimo lahko ogledujemo kar na treh ločenih LCD-jih. Lepo, da je človek natančno obveščen, ampak morda so pri tem vseeno malce pretiravali. Prav tako, kot z množico stikal na volanskem obroču.

Stavi na prostornost!

Če se kdo pritožuje nad prostornostjo športnih terencev bo pri CR-V zgodba obratna. Prtljažnik so namreč kar precej povečali. Sedaj je tam prostora od 589 do 1669 litrov. Notranjo dolžino prtljažnika so podaljšali za 140 mm (1570 mm), za 25 mm pa so znižali tudi nakladalni rob (665 mm). Pa še dvojno dno, kjer je zasilna nadomestna guma lahko porabimo za marsikak kos prtljage. Zlaganja zadnje sedežne klopi je možno le z enim potegom ročice, vse se potem zgodi samodejno. Le dno ni popolnoma ravno. Ampak vsak, ki s takšno prostornostjo ni zadovoljen, naj si ogleda konkurenco. Le podatek o največji dovoljeni obtežbi mogoče komu ne bo prav po volji!

Motorna paleta je ostala enaka kot pri predhodniku, vendar posodobljena za nove čase. Dizelski 2,2 i-DTEC so združili s petstopenjskim samodejnim menjalnikom, z možnostjo pretikanja z ročicama na volanu. Seveda hitro prevlada samodejnost, če prej ne vklopimo programa Sport. Odzivnost je hitrejša. Takrat delovanje menjalnika nadzoruje (predvsem) voznik. Zanimivo pa je, da je to eden redkih (če ne edini) samodejnih menjalnikov, ki ima dodan opozorilnik, za ekonomično pretikanje.

Z gumbom Econ vključimo najbolj ekonomični program vožnje, na kar opozarja zeleni obroč okoli merilnika hitrosti. Ampak kljub vsej elektroniki je poraba goriva lahko dokaj solidna, le če je voznik zelo, zelo prizanesljiv. Pa saj končno tudi zasnova s samodejnim menjalnikom ni namenjena takim, ki se jim na cesti vedno najbolj mudi.

Tudi štirikolesni pogon je zasnovan na novo.

Z novo električno vklopljivo sklopko, ki se odziva hitreje in bolj neopazno je njegovo delovanje povsem nemoteče in samodejno, Le pri spustu po klancu (pri nižjih hitrostih) lahko voznik z dodatnim gumbom poseže vmes.

Uporaben dodatek je tudi pomočnik za speljevanju na klancu. Prav tako bi med uporabno opremo lahko šteli kamero za vzvratno vožnjo, opozorilnike za ovire spredaj in zadaj, pa tudi sončno streho, za take, ki jim kronično primanjkuje svetlobe. Priklopi za vse medije so tu, vključno z video vhodom. Nenazadnje pa je tukaj tudi dovolj odlagalnih predalov.

Ko na koncu dobro razmislimo, je tako kot pri vseh: veliko sodobnih pripomočkov v avtomobilu lahko olajša vožnjo, lahko pa jo tudi oteži. Honda CR-V tu ni izjema. Vsekakor pa s prostornostjo, udobjem in dobrimi voznimi lastnostmi še vedno sledi tistemu osnovnemu namenu avtomobila. Le na višji ravni.