Minigolf – Nissan Juke Nismo

Igra golfa v sebi skriva veliko detajlov, ki so ključni za igralčev razvoj. Tehnika, discipliniranost, oprema, so le neke smernice po katerih se je mogoče prebiti do uspeha. V podobnem kontekstu je tudi Nissanov športni oddelek Nismo, pripravljal nabritega Juka.

Mestni posebnež je dobil zrelejšo preobleko. Športni odbijači, širši blatniki, zadnji spojler, velika platišča in ogromna izpušna cev. Takšen Juke bi brez težav nastopil v naslednjem delu Transformerjev. Ostati neopazen je praktično nemogoče, še dobro, da se pod pokrov nahaja konjenica, s katero lahko pobegnemo.

Mestna buba, kot sem vozilo poimenoval na enem izmed testov, se je prelevilo v pravo turbo bubo. Inženirji so dodelali 1,6-litrski bencinski agregat, ki zdaj s pomočjo turbopuhala razvije 147 kW moči. Na papirju. V praksi se konjiči porazgubijo. Nekaj jih skrije štirikolesni pogon, veliko pa jih po mojem mnenju odvzame brezstopenjski CVT menjalnik. Ta nikakor ne sovpada z vozilom.

Ročni je zakon!

Športno ali bolje dinamično vozilo bi kazalo svoje najboljše atribute v kombinaciji z ročnim menjalnikom. Pretikanje omogoča večji nadzor nad upravljanjem vozila. Prav tako se hitreje naučimo ravnati z vozilom in ga posledično tudi hitreje voziti. Navsezadnje je to tudi namen športnih avtomobilov. Pri Jukeu žal ni tako. V času testiranja se vozila nisem mogel navaditi, da bi si z njim upal izvajati drznejše manevre. Enostavno je menjalnik nepredvidljiv, tudi takrat, ko ga prestavimo v »virtualno« ročno pretikanje.

V kolikor se uporabnik ne ubada z menjalnikom in vozilo pelje po svojih močeh, ga Nismo ne bo pustil hladnega. V ovinkih oprijema zlahka ne zmanjka in preganjanje po podeželskih cestah postane zelo zabavno. Ko se zavedamo, da je na preizkušnji še vozniško dovoljenje, “konje” ukrotimo in kaj kmalu opazimo, da ima vozilo trdo nastavljeno podvozje. Občuti se prav vsaka luknja in grbina. Najbolj na udaru pa so zadaj sedeči potniki.  Voznik in sovoznik se vozita v prijetnih športnih sedežih z izdatno bočno oporo, ki dokaj ublažijo udarce cestnih jam.

V notranjosti se nahaja še kup dodatkov, ki jih prinaša Nismo paket. Črna stropa obloga, volan odet v usnje in alkantaro, sedeži odeti v alkantaro in kopica Nismo logotipov.  Preostala postavitev je identična »navadnemu« modelu. Razgibana armaturna plošča z navigacijskim sistemom, ki podpira AUX, USB, CD- MP3. Nižje se nahaja displej, ki omogoča nastavitev klimatske naprave ali pa režime vožnje.

Izbiramo lahko med Normal, Eco in Sport. Razlika je najbolj očitna med programoma Eco in Sport, saj se avto s pritiskom slednjega gumba dobesedno prebudi. Zvišajo se vrtljaji motorja, stopalka za plin postane odzivnejša, volan dobi težo, menjalnik deluje sunkoviteje. Ob tem imamo možnost spremljanja smeri težnostnega pospeška in njegovo vrednost.

Malih igračk in nastavitev v vozilu mrgoli.

Lahko tudi reguliramo sistem proti zdrsu in preklapljamo med 2WD, AUTO in 4WD. Ampak, celotna zasnova je kljub temu narejena precej na hitro, dokaj nepremišljeno, nefunkcionalno.

Za avtomobil, ki stane skoraj trideset tisoč evrov, se pričakuje, da bo kakovostno sestavljen in tehnično odličen. Nissan ne navduši ne z enim ne drugim. V notranjosti šepa kakovost izdelave. Zaradi trdega podvozja se pojavljajo črički. Zvočna izolacija je slaba pri višjih hitrostih. Prostor je omejen. Tehnično področje je dobro, vendar se hibe pojavijo ob zaviranju pri visokih hitrostih. Avtomobil postane nestabilen, zadek poskakuje. In ko se ustavimo na bencinski črpalki ugotovimo, da neglede na režim vožnje, vozilo porabi 10 litrov goriva na 100 kilometrov!

Postavljati Jukea Nismo ob bok Focusu ST, Meganu RS in Opel Astri OPC je nesmiselno. Trojica »hot hatchev« predstavlja profesionalno ligo golfa. To so golfisti, ki imajo dovršeno tehniko, kakovostno opremo in so disciplinirani. Nissan Juke Nismo se med njimi počuti bolj kot amater, z osvojeno partijo minigolfa…