Udobje pred terenom. – Opel Mokka 1.7 CDTi Ecotec Start&Stop Enjoy 4×2

Moda kompaktnih SUV, oziroma majhnih športnih terencev je očitno tista tržna niša, ki zanima čedalje več avtomobilskih proizvajalcev. Ponudba v razredu je čedalje bolj pestra zanimanje kupcev zanje pa veliko. Prve prodajne številke to samo potrjujejo.

Seveda ne gre za kakšne pretirane želje po terenski vožnji, pač pa enostavno za izgled avtomobila. Mokka je očitno najnovejši hit med malimi SUV-ji. Kompaktni mali »terenec« prijetnega izgleda je očitno ravno prav velik, oziroma majhen, saj dolžina 4,3 metre predstavlja še tisto obvladljivo dimenzijo, ki na naših cestah (in parkiriščih) še ne predstavlja prevelikih težav. Nekateri kupci pač ne marajo velikih terencev, saj to pomeni precej težje manevriranje v prometu.

Pa tudi bistveno dražji so! Robustnejši videz ni nič napačen… To je lahko celo prednost. Nekoliko višje nameščeni sedeži pa pomenijo tudi boljšo preglednost nad okolico in s tem tudi boljši občutek med vožnjo. Nad velika kolesa nameščena karoserija nekoliko čokatega videza morda pri ljudeh vzbuja nekakšno zaupanje. Nekakšen občutek varnosti, če lahko okolico opazujemo z nekoliko večje višine. Pa kaj, če nima štirikolesnega pogona! Večino časa ga tako ali tako ne potrebujemo in nam prednji pogon povsem zadostuje… No ja, če vztrajate, si ga lahko tudi naročite…

Mokka ima seveda prepoznaven Oplov videz.

Prednji del označujejo značilno oblikovane luči z vgrajeno LED dnevno osvetlitvijo. Vse skupaj pa, najbrž zaradi višine avtomobila, deluje nekoliko čokato. Tudi v notranjosti je podobnost z večino Oplov neizbežna. In če vas (pre) veliko število stikal pri tem moti se temu tudi tukaj ne boste mogli izogniti. Bo pa bolje vplivalo na počutje sedenje na dokaj udobnih sedežih, ki za mrzle dni ponujajo ogrevanje, ogrevan pa je celo volanski obroč.

Nekoliko manj bo prostora na zadnji sedežni klopi, ki bo za tri kar nekoliko preveč utesnjena. Morda še najmanj prostoren je prtljažni del, a to moramo vedeti že ko se odločamo za nakup. Mokka sicer omogoča zlaganje sedežne klopi, pri tem nastane tudi razmeroma ravna in velika nakladalna površina, vendar je pri tem treba tudi prednja dva sedeže premakniti kar precej naprej, da uskladimo prostorsko logiko.

Med uporabno opremo, ki jo je premogla testna Mokka je vsekakor 230 voltna električna vtičnica na zadnjem delu sredinskega greben, ki z največjo dovoljeno močjo 150 W zlahka napaja prenosni računalnik ali kakšno igralno napravo. Primerno za tiste, ki na poti tudi delate ali pa hočete le zamotiti otroke…

Sicer pa je bila Mokka kar dobro opremljena, tako na primer z dvopodročno klimatsko napravo, prilagodljivimi ksenonskimi žarometi z možnostjo samodejnega preklopa med kratkim in dolgim snopom, HDC sistemom za zaviranje pri spustu po klancu (kljub le dvokolesnemu pogonu!), tempomatom, start in stop sistemom, pomočjo pri speljevanju na klancu… Kar na koncu opravičuje tudi nekaj višjo ceno. Za razred avtomobila, namreč. Ampak z malce racionalizacije se da tudi marsikaj prilagoditi potrebam…

Boljša stran avtomobila je vsekakor pogonski agregat.

Sicer se na momente odziva nekoliko robustnejše in v nizkih vrtljajih tudi nekoliko leno – še posebej je treba biti pazljiv pri popuščanju sklopke pri speljevanju –  a zato lahko postreže s solidnimi zmogljivostmi in ugodno porabo goriva. Poraba malce nad petimi litri je namreč pohvalna. Tudi domet prek 900 km z enim polnjenjem goriva je dobrodošla prednost. Šeststopenjski ročni menjalnik (z natančnimi in kratkimi gibi) omogoča usklajeno delovanje motorja in pogona pri vseh hitrostih. In kot rečeno, za vsakdanje potrebe povsem zadostuje pogon na prednji kolesni par.  Pohvaliti je treba tudi vodljivost in udobno vožnjo. Marsikdo bi namreč ob »terenske« videzu lahko pomislil na kakšno slabo izkušnjo s terenci. A Mokka lahko povsem zadovolji tudi tiste, ki jim je udobje prednostna lastnost…

Mokka zna skratka postati uspešnica v nižjem razredu, ki lahko zadovolji tako estetsko kot praktično. Seveda z nekaterimi značilnostmi, ki jih pri obliki in proizvajalcu Oplu ne moremo prezreti. Ampak okusi so seveda različni in vsak si pač mora najti svoje…