Ustvarjanje zgodbe. – Mini Cooper D

Mini kljub nenehnim spremembam zvesto sledi svojim koreninam, še vedno je drugačen, samosvoj in seveda še vedno podoben izvirniku. Ampak tudi za 80 cm daljši!

Prav podobnost z izvirnikom pa je lahko tudi predmet polemik. Gre namreč res le še za podobnost, ki pa z izvirnikom pravzaprav nima nikakršne povezave več. Gre za popolnoma sodoben in moderen avtomobil, ki svojega predhodnika uporablja le še kot kult, ki ga mnogi ne morejo pozabiti. Očitno pa je nadaljevanje zgodbe všeč tudi »novodobnikom«.

V svoji 55- letni zgodovini je Mini doživel že precej sprememb, prenov in nadgradenj, vsekakor pa ne toliko, kot jih je v zadnjih nekaj letih pod taktirko BMW-ja. Precej je zrasel, dobil je kar nekaj novih karoserijskih različic, seveda pa brez neskončne elektronske podpore tudi ne bi bil tako sodoben, kot je danes že večina avtomobilov. Zato smo lahko kar veseli, da smo imeli zopet možnost voziti (dokaj) osnovno, trivratno različico.

Mini je seveda tako kot je to navadno pri prenovah ohranil svoj zunanji videz, pridobil pa je nove žaromete, ki lahko svetijo popolnoma v LED tehnologiji tako kot na testnem primerku. Okrogel svetleč obroč, ki obroblja žaromet predstavlja dnevne luči, podobno pa se ponovi na zadnjih lučeh.

Daljši za 80 centimetrov!

Tretja generacija Minija je v primerjavi z originalom daljša že za skoraj 80 centimetrov. V primerjavi s predhodnikom (2006) je Mini zrasel za slabih 10 centimetrov, je 4,4 centimetra širši ter ima za 2,8 centimetra daljšo medosno razdaljo. Poskrbeli pa so tudi za nekaj večji osnovni prtlajžnik (211 litrov).

Trivratna trazličica seveda pomeni le dvoja stranska vrata in temu primerno malce težji pristop do zadnjih sedežev. Na začetku je bilo to neizogibno. Danes pa se lahko odločate tudi že za večvratne modele. Ampak trivratni Mini še vedno tako predstavlja svojevrstno klasiko! In če upoštevamo, da Minije vozijo predvsem veliki individualisti tu ne bo problemov. Na prednjih sedeži je seveda dovolj prostora! Pravzaprav sta sedeža odlična, z dobrim oprijemom in dovolj udobna. Le od časa do časa imamo občutek, da sedimo nekoliko nizko. Toda to je tudi posledica konstrukcije strehe. Vetrobransko steklo ja namreč pomaknjeno dokaj naprej in je v primerjavi z drugimi avtomobili postavljeno izrazito pokončno. Nekaj pa očitno ima še vedno pa izvirnem Miniju!

Notranjost je na prvi pogled zelo podobna predhodniku in s tem izvirniku. A le na prvi pogled. Velik osrednji merilnik na sredinski konzoli namreč ni več merilnik hitrosti, ampak večnamenski prikazovalnih za vse druge funkcije, od navigacije, radia, potovalnega računalnika, ekonomičnosti vožnje, nastavitev voznih parametrov… Skratka ostaja le še okrogla oblika, funkcije pa so povsem na novo definirane. Merilnik hitrosti se je (skupaj z merilnikom vrtljajev) preseli pred volanski obroč. V primerjavi s prejšnjim je prav miniaturno majhen. Je pa tako verjetno še vedno bolje, saj je vsaj bolje viden kot prejšnji!

Število stikal in razporeditev je še vedno malce futuristična, včasih so temu rekli letalska. Nekako izstopa tisti rdeče osvetljeni vzvod za zagon motorja, marsikoga pa bo verjetno presenetila tudi izbira različnih barvnih možnosti osvetlitev, tako notranjosti kot nekaterih opozoril. Na motorne vrtljaje lahko opozarja velik svetleči obroč okoli okroglega zaslona, različni barvni vzorci pa z različno jakostjo svetijo tudi, ko vrtite določene gumbe.

Včasih smo temu rekli »kot v cirkusu«…

Ampak Mini bo s tem lahko zabaven in nikoli dolgočasen. Ob nastavitvi za najbolj ekonomično (minimalism) vožnjo pa imate na osrednjem zaslonu na strehi avtomobila narisano ribo v stekleni posodi, ki se ob preveč sunkovitem načinu vožnje ne počuti prav dobro! Mogoče se bo komu zdelo preveč »odbito«, vsekakor pa je dovolj nazorno.

Čeprav je Mini lahko natrpan s sodobno elektroniko, ki je vozniku v pomoč, pa je najbrž njegova osnovna prednost še vedno v dinamični vožnji. Odlično nastavljeno podvozje je tisto trše sorte. Ni napak, da so tisti najbolj dinamičen način vožnje, poimenovali kar preprosto »gokart« način. Vodljivost je seveda odlična, dobro pa se skladata tudi manjalnik (natančen, trd!) in motor.

Dizelski trivaljnik?

Pri BMW-ju očitno dobro vedo kako uskladiti vse skupaj, da občutka kakega pomanjkanja praktično ni. OK, pri zagonu zna biti  malce glasnejši, potem pa se hitro umiri in zna biti prav prijeten sopotnik. Predvsem zaradi dovolj navora v širokem območju vrtljajev, ki mu očitno pravo veljavo daje vrhunska »twinturbo«  tehnologija. Seveda ne razočara tudi s svojo varčnostjo. Tu se pravzaprav tudi pokaže ena njegovi boljših lastnosti. In zelo zanimivo je, da se tudi sicer tipičen zvok trivaljnika, tu sploh ne sliši.

Mini s svojo novo reinkarnacijo zopet sporoča, da se zgodovina in sodobnost lahko nesporno prepletata, nadgrajujeta in dopolnjujeta. Kljub nesporni podobnosti s svojim pra prednikom lahko tudi vrhunska sodobnost dobi svoje mesto. In zgodba se lahko nadaljuje…

Motor

Turbodizelski, trivaljni, vrstni, 1496 ccm, 85 kW (116 KM) pri 4000/min, 270 Nm pri 1750/min. Poraba goriva (EU) 4,3/3,1/3,6 l/100 km. CO2: 95 g/km.

Prenos moči

Pogon na prednji kolesi, šeststopenjski ročni menjalnik. Gume 195/55 R16 (Pirelli Snowcontrol, M+S, RunFlat).

Podvozje in karoserija

Kombilimuzina, 3 vrata, 4 sedeži. Dolžina 3,821 m, širina 1,727 m, višina 1,414 m. Medosna razdalja 2,495 m. Prtljažnik (normno) 211/1380 L. Količina goriva 44 l. Mase: prazno vozilo 1210 kg, največja dovoljena skupna masa 1615 kg..

Največja hitrost (km/h):204

Pospešek 0-100 km/h (s): 9,2

Poraba goriva (l/100 km): Testno povprečje: 6,0

Osnovni model (Mini One): 16.600 EUR

Testno vozilo (Mini Cooper D): 31.775 EUR