Terapija proti staranju – Abarth 595 Competizione

Nedelja. Dan za počitek, užitek, mogoče potep ali pa zgolj klepet. Dan v katerem cestno prometni predpisi ne veljajo. Nedelja je dan, ko se med vožnjo z avtomobilu občutno staram.

Slovenci ne veljamo za prometne veleume. Ne v Evropi niit v svetu. Seveda je veliko narodov, ki vozijo še slabše, vendar ti nimajo cestne infrastrukture in se prevažajo z osli ter kočijami. Lahko bi rekel, da smo najboljši med najslabšimi. Tudi to je nekaj, ane. Menim, da naša (ne)spretnost vrtenja volana izhaja iz poznega razvoja cestne infrastrukture ter (ne)dostopnosti prevoznih sredstev. Če zavrnimo čas par deseletij nazaj, opazimo, da je Amerika bila prva, ki je leta 1908 zgradila avtocesto.

Na stari celini smo prvo avtocesto v okolici Berlina dobili leta 1921. Sledila je Italija z avtocesto med Milanom in Varesejem leta 1924. Avstrija, Francija in Nizozemska so svoje prve avtocestne odseke zgradile že pred vojno. Po vojni so avtoceste udarniško gradili v Švici, Veliki Britaniji, Švedski, Poljski, Norveški. Slovenci smo prvih 32-kilometrov avtoceste dobili leta 1972, v času, ko je razmerje števila avtomobilov na prebivalca bilo 1:10. Logično, da se v tistih časih niso vsi vozili učit vožnje po avtocesti na ”bližnjo” primorsko.

Po 19-letih samostojne države nam je uspelo skleniti slovenski avtocesti križ, vendar težava pomanjkanja vozniških spretnosti še zmeraj ostaja in se zaradi porasta osebnih avtomobilov, ki jih je zdaj pri nas že več kot milijon (razmerje 1:2), vsakodnevno kaže v večkilometrskih zastojih ter številu prometnih nesreč. Posledilčno so vozniki nervozni in pod stresom, katerega prenašajo na voznika pred, za in nasproti vozeče voznike. Vzrok se po mojem mnenju skriva ravno v večletnem pomanjkanju vozniških izkušenj, prenašanju izkušenj iz roda v rod, saj denimo veliko šoferjev nad 50 let še ni vozilo po avtocesti, da o tistih starejših ne govorimo. Definitivno bi bilo dobro razmisliti o kakšnem obnovitvenem tečaju varne vožnje, ki bi ga vozniki opravljali recimo na vsakih 7 let.

Vožnja nezanimiviega avtomobila stanje še poslabša.

Premik s točke A do B, neprivoščljivo bentenje nad vozniki boljših avtomobilov. Verjamem, da lahko takšen Abarth marsikomu popesti vsakdan. Meni ga je in bi mi ga verjetno še sleherni dan za tem. Prikupen izgled s strupeno barvno kombinacijo v stilu močarada. 180 konjev, nekaj več kot 14 kilogramov mase in skoraj tona veselja. Veselje bo mnogim vlilo voljo za vihtenje volana ter s tem izboljšanja vozniške kulture. Verjamem, no upam.

Konec koncev je takšen Abarth čisto posrečen avtomobil in bi v Sloveniji lahko imeli kakšnega več. Za veselje voznikov, vznemirjanje mimoidočih ali pa zgolj zganjanje norčij. Mogoče bi ga lahko celo imeli v avtošoli. Kljub temu, da moja teorija ne bo obrodila sadov v prid poteku prometa na slovenskih cestah, pa se med nedeljsko vožnjo z Abarthom po dolgem času nisem staral.

Specifikacije – Abarth 595 Competizione

Mere: 3,571m x 1,627m x 1,488m
Medosna razdalja: 2,300 m
Masa: 1.110 kg
Motor: turbobencinski, štirivaljnik
Prostornina: 1.369 ccm3
Moč: 129 kW (180 KM) pri 5.400 vrt./min.
Navor: 240 Nm pri 2.000 vrt./min.
Pogon: sprednji pogon
Menjalnik: samodejni, 5-stopenjski
Največja hitrost: 209 km/h
Pospešek: 7,6 s
Poraba na testu: 8,5 l/100km
Cena osnovnega vozila: 25.990 EUR
Cena testnega vozila: 29.560 EUR