Volkswagen Tayron je bil rojen na Kitajskem leta 2018, od koder je sčasoma prišel tudi v Evropo, kjer se je uveljavil kot praktična alternativa manjšim SUV-jem. Testni primerek je bil opremljen z najmočnejšim dizelskim agregatom in najbogatejšo opremo 4Joy.
Zunanjost Tayrona ostaja presenetljivo robustna, čeprav si VW oblikovalsko vse bolj izposoja poteze električne družine ID. Zadek je odsekan, linije so ravne, testni avto pa je na 20-palčnih platiščih deloval precej bolj samozavestno kot marsikateri konkurent v tem razredu. Ne gre za avto, ki bi hlinil športnost, ampak za voz, ki se mu pozna, da je narejen za prevažanje družine in njene opreme.
V notranjosti so oblikovalci k sreči prisluhnili kritikam glede kapacitivnih tipk. Na volanu so tokrat fizične tipke, kar upravljanje bistveno olajša, medtem ko ostajajo ročice za menjalnik in smernike enotne po celotni VW paleti ne glede na tip pogona. Osrednji 15-palčni zaslon je pregleden, meniji pa razporejeni logično, tako da iskanje osnovnih funkcij ne zahteva dolgega privajanja. Sistemi IQ.Drive delujejo zanesljivo in v ozadju, brez pretiranega opozarjanja.
Glavni adut Tayrona je seveda prostor. Ob vseh sedmih razklopljenih sedežih prtljažnik sprejme 345 litrov, kar zadošča za vsakodnevne opravke. Ko zadnjo klop pospravite, se prostornina poveča na 850 litrov, ob popolnoma zloženih sedežih pa v avto spravite kar 1.905 litrov tovora. Druga vrsta sedežev je vzdolžno pomična in ima nastavljiv naklon naslonjala, tako da tudi na daljših potovanjih v njej ne bo pretesno niti odraslim potnikom.
Pod pokrovom testnega vozila je dvolitrski turbodizel s 193 konjskimi močmi in 400 njutonmetri navora, povezan s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom DSG in štirikolesnim pogonom 4Motion. Kombinacija deluje precej uigrano, motor pa vozilu, ki tehta skoraj dve toni, zagotavlja dovolj zaloge moči za sproščeno prehitevanje in vožnjo po avtocesti. Menjalnik je občasno malce počasnejši pri odzivu, kar pa je pri tovrstnih dvosklopčnih menjalnikih pod obremenitvijo bolj pravilo kot izjema. Vlečna zmogljivost znaša 2,3 tone, kar je za razred spodoben podatek in koristno za lastnike prikolic ali čolnov. Poraba goriva se je na testu gibala med 6,5 in 8,1 litra na sto kilometrov, odvisno od načina vožnje, kar je za tako velik in težak avtomobil povsem realen rezultat.
Na cesti Tayron ne skriva svoje teže, a se kljub temu obnaša predvidljivo in mirno. Vzmetenje dobro filtrira neravnine, v ovinkih pa avtomobil ne razočara, čeprav od njega seveda ni pričakovati agilnosti manjših modelov. Za družinski avtomobil, ki bo večino kilometrov prevozil na avtocestah in mestnih vpadnicah, je nastavitev vzmetenja in vodljivosti prav taka, kot mora biti.
Cenovno testni Tayron 4Joy 2.0 TDI 4Motion z vso dodano opremo znaša 64.454 evrov, medtem ko osnovna različica v tej motorizaciji in opremi startna pri 57.391 evrih. Ob upoštevanju popustov, ki jih uvoznik običajno ponuja, se cena testnega avtomobila giblje bližje 60.000 evrom, kar Tayron postavi v neposredno konkurenco z lastnim sorodnikom Škodo Kodiaq in modeli, kot sta Peugeot 5008 ali Hyundai Santa Fe.
Volkswagen Tayron 4Joy 2.0 TDI 4Motion je torej predvsem preračunljiv izbor za družine, ki potrebujejo sedem sedežev, velik prtljažnik in zanesljiv pogonski sklop, brez večjih kompromisov pri udobju ali tehnologiji.
