Svetovna industrija električnih vozil je samo lani dosegla 86-odstotno rast, letošnji MOS pa na enem mestu celovito predstavlja področje e-mobilnosti. Na sejmu so odprli hitro polnilnico za električna vozila 2 x 22kW, ki je brezplačno na voljo vsem obiskovalcem sejmišča. Zagotovili so še 15 brezplačnih parkirnih mest za električna vozila s priključkom 230V, 16A. Prvi sejemski dan je družba Celjski sejem s partnerji pripravila še posvet o e-mobilnosti v Sloveniji in o priložnostih, ki jih prinaša za slovensko gospodarstvo, znanost in turizem.

Številne pozitivne lastnosti e-mobilnosti je naštel Dean Herenda z ministrstva za infrastrukturo: »Zmanjšajo se izpušni plini, električna vozila omogočajo učinkovito rabo energije, ne povzročajo hrupa, variabilni stroški njihove uporabe so relativno nizki.« Kot ima vsaka zgodba dve plati, ima električna mobilnost poleg pozitivnih tudi nekaj negativnih lastnosti. Herenda med slabostmi našteje visoke investicijske stroške, omejeno življenjsko dobo baterij in nejasno politiko njihove masovne uporabe v prihodnosti, ob tem pa še majhen doseg baterijskih električnih vozil v primerjavi s klasičnimi in dolgi časi polnjenja.

Po prepričanju Andreja Pečjaka z inštituta Metron so glavne ovire v e-mobilnosti tiste, ki so v glavah ljudi in ne v tehnologiji, saj ta že obstaja. Tudi on je poudaril, da so izpušni plini osrednja razlika med vozili na fosilna goriva in električnimi vozili. »In sicer ne ogljikov dioksid, temveč plini, ki nastajajo pri avtomobilih v prvih petih minutah vožnje, ko motor še ni ogret in katalizator ne deluje. In ravno teh krajših voženj, ko se motor še ne ogreje, je med 30 in 40 odstotkov. Ob tem ima električni avto zagotovo manj delov, ki morajo biti zamenjani v primerjavi z avtom na fosilna goriva, baterije pa zdržijo od pol do ene življenjske dobe avtomobila,« je povedal Pečjak. Z električnim vozilom lahko po njegovih izkušnjah navadno prevozimo 100 kilometrov.


Na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru pa ugotavljajo, da omejitve elektromobilnosti niso zgolj v naših glavah, ampak tudi v ceni. Nakupna cena električnih vozil je kljub subvenciji še vedno precej višja od cene nakupa vozila na fosilna goriva, ugotavlja Matjaž Knez z omenjene fakultete. Povedal je, da bi za določen avtomobil na fosilna goriva odštel 9.000 evrov, za električnega pa kar 25.000 evrov (brez subvencije).  Sicer pa je bilo lani v Sloveniji registriranih 33 električnih osebnih vozil, vsi so bili kupljeni za namen oddajanja avtomobilov, je še dodal Knez. S tem številom smo pod slovenskim povprečjem, čeprav smo po polnilnih postajah na število prebivalcev nad povprečjem.

Turizem je ena izmed panog, ki je še posebej občutljiva na onesnaženje, ne le z odpadki, ampak tudi s hrupom, kakovostjo zraka v okolju. Turistični slogan Slovenije se poleg slogana I fell Slovenija glasi tudi Slovenija: zelena, aktivna, zdrava. »V okviru te podobe je treba promovirati tudi e-mobilnost. Prizadevamo si, da bi bile polnilnice v obrobnih krajih, ne zgolj ob avtocestah in  direktorat za turizem in internacionalizacijo bo podpiral projekte, ki si bodo med drugim prizadevali za e-mobilnost. Sicer pa je tudi v Sloveniji vedno več mest in destinacij, ki omogočajo možnosti izposoje e-vozil,« je povedala Eva Štravs Podlogar z direktorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu ter dodala, da ima Slovenija na srečo ljudi, ki si ne postavljajo mej.