To je zagotovo eden bolj zabavnih električnih avtomobilov ter najboljši Mini. Ja, prav ste prebrali. Ropotajočo žepno raketo je matirala elektrika.

Trditev ima svojo zgodbo in sicer se nanaša na zadnji preizkus Minija z bencinskim trivaljnikom in lačnimi 75 konjiči. Da smo v avtomobilskem svetu prišli tako daleč, ali bolje rečeno ekstremno zavozili, so krivi številni dejavniki. Začenši izpusti, katerim je sledil hrup, oboje pa izničimo z uporabo elektrike. Slaba plat te zgodbe je, da so posledično avtomobili gnani na črno zlato, pričeli izgubljati karakter. Tisti razlog, zakaj izbrati ravno dotičen avtomobil.

V zadnjem času mi na misel pride zgolj en izgovor, zakaj bi ljudje še raje izbrali avtomobil z motorjem na notranje izgorevanje – doseg z enim polnjenjem. A žal so tej tezi šteti dnevi, saj zavoljo nižanja mase, proizvajalci manjšajo posode za gorivo, po drugi strani pa so do bata oboroženi motorji z raznoraznimi ekološkimi bedarijami, vse bolj požrešni. Lepa reč, z druge strani pa časi polnjen baterij postajajo vse krajši.

Posledično pridemo do zaključka, da so največkrat številni električni ekvivalenti naftnih bratov boljša izbira, saj uporabniku dajejo boljšo izkušnjo. Enako je pri britanski ikoni. Testirani First Edition je bizarna interpretacija zabavnega vozila. Z neodzivnostjo motorja, manjkom žara in preračunljivostjo deluje, kot bi kazal v smer, po kateri bodo šli motorji na notranje izgorevanje. Skorajda predajo.

Brez bele zastavice

Zgodba ima na srečo še drugo plat. Inženirji so zgleda ob pogledu na vse strožje pravne zahteve izdelave avtomobila obupali z razvojem bencinskih raket, ter svoje izkušnje raje prenesli na elektriko, kjer še zaenkrat velja pravilo belega lista papirja. Elektrika je kul, in tukaj ni nikogar, ki bi te zbadal ob dejstvu povprečne porabe energije ter velikosti baterije. Ni izpustov, ni hrupa, to je zaenkrat tisto pravno vodilo avtomobilske industrije.

In v bistvu, če to pomeni možnost kreiranja takšnih zabavnih avtomobilov, potem naj ugvantani fantje kar razmišljajo v tej smeri. Vozniški navdušenci smo dobili svojo električno igračo. Na samosvoj način me ta Mini Electric SE spominja na radijsko voden avtomobilček iz otroških let.

Kakorkoli. Pri Miniju pravijo, da je to pravi S, le da na elektriko. Po preizkušenem se povsem strinjam. Pravzaprav je v nekaterih okoliščinah še boljši. Recimo, pri naglem pospeševanju z mesta sistem proti zdrsu postopoma dodaja moč h kolesu z več oprijema. Rezultat je bolj mirno pospeševanje, kakor pri bencinskem S-u, kjer je elektronika posegala z odvzemanjem moči pospeševanja, kar se je odrazilo v nelagodnem cukanju vozila. Naslednja dobra lastnost pa je komajda slišen zvok/hrup ob takšnem huliganskem početju, s čemer se boste izognili pogledov z namrščenim čelom starejših občanov.

Za vsak dan?

Nikakor ni Mini Electirc SE mišljen zgolj in samo za priganjanje. Kljub električnemu poslanstvu, ohranja originalne gabarite, kar pomeni, da se vanj lahko spravijo štirje potniki, prtljažnik razpolaga z 211 litri prostora, medtem ko so ohranjene vse varnostne in povezljivostne funkcionalnosti.

Podatek, ki najbolj zanima bodoče lastnike kot tudi zgolj firbce, je poraba električne energije oziroma domet. Aktivni del baterije ima kapaciteto 28,9 kWh, kar pomeni, da sem ob povprečni testni porabi 18,8 kWh na 100 prevoženih kilometrov imel na voljo dobrih 150 kilometrov brezemisijske vožnje. Zdaj lahko naslednje tri odstavke razpravljamo, če je to dovolj ali ne, ampak glede na namembnost vozila ter kompaktnega električnega paketa, sklepam da je. Na hitri polnilnici (50 kW) se skoraj sprznjena baterija na 80-odstotkov napolni v slabe pol ure. Kompletno polnjenje na domači 7 kW polnilnici pa traja malo več kot 4 ure. Pravzaprav je mogoče polniti še na ”šuko” vtičnici v domači garaži, saj je čas potreben za popolno napolnjenost odmerjen na 12 ur, kar je še nekako sprejemljivo, če za mero vzamemo 70 – 100 kWh baterijske sklope večjih terencev, kateri se lahko na takšen način polnijo tudi po več dni.

Še par dejstev. Zaradi razumne velikosti baterije, se masa ni enormno dvignila. Mini Electric SE je slabih 150 kilogramov težji od bencinskega bratranca Cooper S. Zanimivo je tudi, da je približno enako cenovno pozicioniran, no, če odštejemo še subvencijo za nakup električnega vozila, je Mini Electric SE že v zavidljivem položaju.

Iz naštetih dejstev in mojih testnih občutkov pridemo do zaključka, da je elektrika matirala entuziastično bencinsko-cestno klasiko. Sem zblaznel? Mogoče, a zagotovo ne tako kot trenutni avtomobilski svet.

Specifikacije: Mini Electric SE

vrsta motorja: električni
baterija: 32,6 (28,9) kWh litij-ionska
moč v kW (KM): 135 (184)
največji navor v Nm: 270
menjalnik: samodejni, neskončnostopenjski
pogon: spredaj
mere (dolžina x širina x višina) v mm: 3.850 x 1.727 x 1.432
medosna razdalja v mm: 2.495
prtljažnik v litrih: 211 – 731
masa praznega vozila (nosilnost) v kg: 1.440 (410)
največja hitrost v km/h: 150
pospešek 0-100 km/h v s: 7,3
poraba (po WLTP) v kWh: 15,6
poraba na testu v kWh: 18,8
domet (po WLTP) v km: 203 – 234
domet na testu v km: 
130 – 160
cena testnega vozila z dodatno opremo v EUR: 41.534