Razpotje? – BMW 116d

Mestni vrvež postaja iz leta v leto prijaznejši prebivalcem mestnih središč. To pripisujem sistemu Start&Stop, ki ugasne motor pred semaforjem in s tem menda prihrani par kapljic goriva, molekul oglikovega dioksida in decibelov hrupa.

Redko kdo pa opazi, da se ob ponovnem zagonu motorja pri zeleni luči zbudi ogromno dizelskih strojev, kar pa ne zveni ravno ekološko. Z leti je dizelski agregat dobil kopico sistemov in tehnologij s katerimi je postal čistejši, močnejši, tišji, skratka uporaben v vseh okoliščinah in okoljih.

V otroštvu so me starejši gospodje podučili, da se dizelski stroj splača kupiti le v primeru opravljanja daljših voženj in posledično prevoženemu ogromnemu število kilometrov. V nasprotnem primeru naj avto žene bencinski agregat.

Neka statistika navaja, da se ljudje vozimo vse manj. Čudim pa se, da še vedno prisegamo na dizle. Inženirji sicer zagovarjajo napredek in ambicije novih dizlov. Ampak, zakaj potem razvijajo zapletene kombinacije pogonov, če je dizel še vidno gonilna sila avtomobilske industrije?


Na križišču pogonov se je znašel tudi BMW. Na eni strani z varčnimi dizelskimi in bencinskimi agregati ter na drugi s hibridnimi modeli z oznako i. Ti naj bi v kratkem ustvarili revolucijo mobilnosti. Sam bi se za trenutek ustavil in razmislil. Ali se splača kupiti varčno serijo 1 ali raje počakati na vozilu v stilu risane serije Jetsons?

BMW 116d prisega na klasiko!

Najmanjšega Bavarca so leta 2006 predstavili kot konkurenta Golfu. Ponosno se je oglaševal kot edino vozilo v tem segmentu z zadnjim pogonom. Eka je kmalu postala preverjena roba ter vzpostavila velik tržni delež znamki v B segmentu. Ne najbolj posrečeno obliko se vzljubi vsaj zaradi eblema na nosu, notranjost je primerno, kakovostno izdelana in ponuja dovolj prostora za 4 potnike. Užitek v vožnji je prisoten, s tem pa je vstop v BMW svet potešen.

Vendar težava nastane, ko enko želimo opremiti po naših željah. Želimo dobro svetilnost, komfort samodejnega menjalnika, odlično multimedijo, pripomoček za ‘čeblanje’, visoko stopnjo varnosti ter hudo barvo s priležnimi aluminijastimi platišči. Točne cene sicer ne vem, a sigurno ti dodatki niso poceni. Hkrati pa menim, da lahko za podobno ceno na dvorišče postavimo Jetsona iz Münchna.


Futurističen BMW i3 je tako kot serija 1 gnan na zadnji kolesni par, obljublja nizko porabo in posledično nizke stroške lastništva. Pohvali se s sodobnim videzom, z ekološko ozaveščenimi materiali ter s pogonom prijaznim do polarnih medvedov. Končna cena tehno-hibrida je mogoče par tisočakov višja v primerjavi s testnim 116d, vendar i3 zna prepričati s futurizmom in dejstvom, da je avto prihodnosti, ki ga lahko kupimo že danes.