Le kdo bi še na roke? – Suzuki Vitara S 1.4 BoosterJet AT

Živimo v svetu avtomatizma. Vsaka stvar, ki potrebuje fizičen človeški napor ima avtomatizirano rešitev. Ročno pranje je rešil pralni stroj, vstajanje za prestavljanje televizijskih kanalov je ukinil daljinski upravljavec, čeprav zdaj je že ta skoraj staromoden.

Brezžično omrežje je zadnji hit mode. Enostavno se nanj povežeš s pametnim telefonom in preko njega opravljaš temperaturo hladilnika, nastaviš ogrevanje hiše, vklopiš radio ali televizijo, natisneš dokument ali pa spustiš rolete na oknih. Ob vsej tej avtomatizaciji, pa se ljudje še vedno zmrdujejo nad avtomatskimi menjalniki v avtomobilu.

Znova in znova sem presenečen nad izgovori v prid ročnemu menjalniku. Avtomatiki se kvarijo. Ta je klasičen. Za laike. Malo bolj vešči mi omenijo, da so dragi servisi teh menjalnikov in da v primeru okvare bankrotiraš. Vendar to govorijo osebe, ki nikoli niso servisa videle od znotraj. Potem se še najde izgovor, da ti je dolgčas v avtomobilu z avtomatskim menjalnikom, da je višja poraba goriva in da ga je težje prodati. Ampak to govorijo tisti, ki avtomatika nikoli niso vozili oziroma si ga lastili. Ko se enkrat dlje časa voziš z avtomatiko pozabiš na vse minuse, ker je misel na sklopko in prestavno ročico enostavno odveč.

Sam sem preizkusil mnogo avtomobilov in več kot tretjina jih je imela avtomatski menjalnik. Res, da so avtomatiki bolj pogosti pri dražjih avtomobilih, vendar zadnje obdobje se mi zdi, da velikost in cena avtomobila nimata več bistvene vloge pri izbiri menjalnika. Prednost dobiva avtomatika. Redki so menjalniki, ki razočarajo. Počasi jih nadomeščajo res dobri izdelki in tudi tale v Vitari je fantastičen. Ima šest stopenj, prestave menja mehko in po tedenskem druženju ne vidim razloga, da ne bi odšteli tistih nekaj sto evrov več za nakup avtomatika.

Poraba goriva ni nič večja napram ročnemu menjalniku.

Za primerjavo lahko povem, da je poraba bila ista, če ne celo manjša kot pri testu Vitare z ročnim menjalnikom. Pokvaril se ne bo, saj je avtomatika varnostno programirana in nikoli ne preforsira svojih zmogljivosti. Tudi prestavil ne bo na silo, če to ni optimalno. Servis menjalnika pa je priporočljiv na vsakih 100.000 kilometrov.

Takšnale Vitara stane nekaj čez 20 tisočakov, vendar zapolni večino potreb današnjih uporabnikov. Najpomembneje je to, da Mirror Link omogoča sinhroniziranje pametnega telefona na osrednji zaslon. Potem je tu še navigacijski sistem, radio z vhodi USB, AUX, SD ter vrsta avtomatizacije – radarski tempomat, luči, brisalci, pomik stekel,…

Vitara as v rokavu pa je definitivno štirikolesni pogon AllGrip. V osnovi sistem poganja prednji kolesni par, samodejnost in elektronika (Haldeks sklopka) poskrbijo za prenos moči na zadnji kolesni par, na voljo pa sta še dva dodatna programa vožnje (Sport/ Mud&Snow) ter zapora sredinskega diferenciala za najbolj zahtevne terene. Za varnejše spuste po klancu skrbi elektronska pomoč pri zaviranju (do 10 km/h). Prav tako je na voljo pomoč pri speljevanju na klancu.

Vidite vsi pripomočki, ki sem jih do zdaj naštel so avtomatizirani. Vse deluje brez naše vednosti in očitno deluje zelo dobro. Celo tako dobro, da se nad tem ne zmrdujemo. V bistvu je okoli nas ena sama avtomatizacija, zato mi je zanimivo dejstvo, da se še vedno bojimo kupiti avtomobil z avtomatiskim menjalnikom. Ga je res tako fajn imeti v rokah?

Tehnični podatki – Suzuki Vitara S 1.4 BoosterJet AT
Vrsta motorja: Turbobencinski
Prostornina motorja: 1.373 ccm
Moč motorja: 103 kW (140 KM) pri 5.500 vrt./min
Navor: 220 Nm pri 1.400 vrt./min
Menjalnik: samodejni, 6-stopenjski
Pogon: štirikolesni pogon
Največja hitrost: 200 km/h
Pospešek: 10,2 s
Poraba na testu (eko krog): 6,3 (5,3) l/100 km
Mere vozila: 4.175 mm x 1,775 mm x 1.610 mm
Medosna razdalja: 2.500 mm
Prostornina prtljažnika: 375-1.120 l
Cena osnovnega modela: 19.200 €

https://www.avtofotomarket.si/testi/2016/08/02/postena-madzarka-za-brezpotne-avanture/

https://www.avtofotomarket.si/testi/2015/10/10/suzuki-vitara-1-6-vvt-4wd/