V sredini januarja je Slovenijo zajel polarni mraz. Temperature so se tekom dneva le redko dvignile nad ničlo, zato si boljšega avtomobila kot je Renault ZOE skoraj da ne bi mogel zaželeti. Sarkazem? Pravzaprav ne, vas zanima zakaj?

Blokovski sosedje so mi najverjetneje vsako jutro malenkost zavidali, ko sem sedel v odmrznjen ogret avtomobil in se v toplem zavetju potniške kabine odpeljal na delo. Melodijo strgal in utrujenih zaganjačev je pospremil električni wuuuuuuuu. Predgretje je definitivno ogromna prednost električnih vozil. Že res, da lahko naknadno vgradimo ”webasto” in na daljavo prožimo ogrevanje, a to pomeni dodatne stroške in dodatno onesnaževanje.

Boste rekli, da takšno afnanje lastnika električnega vozila posledično zniža njegov domet in zviša porabo energije. Drži, kakor tudi drži, da pozimi porabimo več bencina oziroma dizla za ogrevanje vozila in pogonskega sistema. Jutra s temperaturo – 15°C so povprečno porabo elektrike dvignila na 25 kW/h na 100 prevoženih kilometrov. A verjamem, da avtomobil z motorjem na notranje izgorevanje zna postreči s povprečjem +10 litrov na 100 prevoženih kilometrov.

S tem pade domet vozila, vendar, saj se pri gospodarnosti ne pogovarjamo o dometu, ampak o povprečni porabi? Za ta negativni kliše ”dometa” električnega vozila smo nekako krivi sami – proizvajalci, mediji in javnost, saj se poraba napačno interpretira. Pri aktualnih avtomobilih z motorji z notranjim izgorevanjem prav tako ne navajamo dometa z enim polnjenjem rezervoarja?

Januarske razmere so redkost, oziroma trajajo nekaj dni, zato dosežena poraba ne predstavlja kritičnosti, hkrati pa je dober pokazatelj kako se avtomobil obnaša v ekstremnih razmerah in glede na preizkušeno, ga lahko le pohvalim. Kasneje tekom testa so se stvari z vremenom in porabo normalizirale. Mestna vožnja s številnimi cikli rekuperacije v povprečju zahteva 16 kW/h, avtocestni režim dobrih 22 kW/h ter povprečje 18 kW/h na 100 prevoženih kilometrov. Z enostavnim izračunom kapaciteto baterije delimo s povprečno porabo in dobimo okvirni realen domet malo pod 300 kilometri. Super rezultat, glede na okoliščine testiranja.

Kaj pa polnjenje?

ZOE ima serijsko vgrajen polnilnik za hitro polnjenje na javnih polnilnicah z zmogljivostjo 22 kilovatov, za tisoč evrov doplačila je na voljo še hitrejše polnjenje z zmogljivostjo 50 kilovatov. V prvem primeru to traja približno tri ure, v drugem je mogoče doseči 80-odstotno napolnjenost v 70 minutah. A glede na to, da je polnjenje na hitrih polnilnicah sorazmerno drago, se bo večina lastnikov odločila polniti doma.

Običajna domača vtičnica pride v poštev le za dopolnjevanje, saj bi bilo za polnjenje popolnoma prazne baterije potrebnih več kot 20 ur. Rešitev je domača polnilna postaja, ki z zmogljivostjo 11 kilovatov čas polnjenja zmanjša na šest ur.

Renault ZOE je v drugi generaciji postal resen kandidat za elektrifikacijo domačega voznega parka. Ne le kot nadomestek tretjega ali drugega vozila, ampak omogoča kar zamenjavo delovnega konja, v kolikor vam njegovi gabariti pridejo v poštev. Ob zanimivi ponudbi že od 169 evrov na mesec, marsikdo zastriže z ušesi in iz žepa povleče kalkulator.

Specifikacije: Renault ZOE R135 Edition One

vrsta motorja: električni
baterija: 52 kWh litij-ionska
moč v kW (KM): 100 (136)
največji navor v Nm: 245
menjalnik: samodejni, neskončnostopenjski
pogon: spredaj
mere (dolžina x širina x višina) v mm: 4.082 x 1.730 x 1.562
medosna razdalja v mm: 2.588
prtljažnik v litrih: 338 – 1.225
masa praznega vozila (nosilnost) v kg: 1.502 (486)
največja hitrost v km/h: 140
pospešek 0-100 km/h v s: 9,5
poraba (po WLTP) v kWh: 13,5
poraba na testu v kWh: 18,6
domet (po WLTP) v km: 385
domet na testu v km: 
260 – 350
cena testnega vozila z dodatno opremo v EUR: 
31.910

Novi ZOE: Renaultov električni pionir. Drugič.

Zakaj se toliko obremenjujemo z dosegom? – Renault ZOE