Dobil sem občutek, da se lastniki vozil bojimo novosti. Posledično v avtomobilu izklapljamo vse možne asistence, ker nas te motijo ter ovirajo pri svojeglavem stilu vožnje. Prav tako pa imamo že vsi s sabo beležko polno izgovorov v primeru, da nekdo omeni lastništvo električnega avtomobila.

Tako kot smo razvajeni trenutno, dvomim da bomo še dolgo. Upam pa, da bomo še kdaj. A takrat bo zgodba drugačna. Recimo temu, da bo bolj ekološka, predvsem pa manj razsipna.

V tem momentu se nam j*** za ekologijo. Iz Šiške se vsak popoldan peljemo v BTC po nakupih. Ali pa vsaj na kavico, ker imajo baje pri tistem bivšem odbojkarskem igrišču res dobro. Je draga, ampak okus odtehta ceno. Čeprav je liter goriva vse dražji, se večina ljudi na to ne ozira. Na spletu zapiše en ali dva jamrava komentarja (kako je drago je gorivo), prejme dva všečka ter podporo virtualnega prijatelja….naslednji dan pa se zgodba ponovi. Da ne začnem teme o plačljivih potnih stroških, kateri ne glede na višino tarife ne bodo pokrili stroškov vašega avtomobila, predvsem pa vašega dragocenega časa…če bi bili delodajalci ekološki, bi spodbujali drugače.

Elektrika – še vedno ne čisto EKO

To, da s proizvodnjo elektro avtomobila še vedno porabimo več energije kot bi jo z lastništvom običajnega avtomobila, drži. Več raziskav je to že dokazalo. A po drugi strani se vse več elektrike pridobi iz obnovljivih virov in posledično bo elektro avtomobil postal ekološko manj sporen.

Prav tako mi zelo naraste pritisk, ko v barih slišim klobasanja o dometu vozila. Češ, da je le ta prekratek ali še bolje, da je ”on” med preizkusom naredil zgolj tretjino kilometrine, ki mu jo je prodajalec obljubljal. Seveda, če je vozil z najvišjo hitrostjo avtomobila…165 km/h. Tudi poraba bencina je takrat 12l+ na 100 prevoženih kilometrov.

Potrebno je narediti korak.

Najlažje je, da čakamo drug na drugega v svoji coni udobja. Vendar, nekdo bo moral začeti. Avtomobili so pripravljeni. Dometa je dovolj, le pametno je potrebno voziti. Predvsem ekološko ozaveščeno, do 120 km/h na avtocesti. Pa še varno je. Ali ni to nam vsem skupen cilj?

Za lažji prehod včasih poskrbijo tudi proizvajalci. Volvo je denimo elektrificiral svojega XC40, in ga želel približati kupcem, brez da bi le-ta zavoljo energenta postal vesoljski. Redko kdo bo na parkirišču opazil, da gre za elektrificiran model. No, sokoljevo oko bo prepoznalo zaprto masko in diskretne napise ”Recharge”. To pa je vse, kar izgleda tiče. Obenem svežih lastnikov ne bo pretresla potniška kabina, ki popolnoma bazira na ”naftni” različici. Nič slabega, saj ostajajo izvrstni ergonomski sedeži, visok nivo kvalitete končne izdelave ter nabor na otip prijetnih materialov.

Kaj pa pogon? Ta je nov, a avtomobil se pelje popolnoma enako. Ročico potisnemo v program želene smeri vožnje, čemur sledi upravljanje s komandami, ki smo jih vajeni s fosilnih bratov spojenih z avtomatskim menjalnikom. Kljub malce višji masi, se XC40 Recharge pelje povsem podobno kot tudi udobno. V kombiniranih pogojih vožnje lahko iztržite dobrih 300 kilometrov, v nasprotnem primeru (sploh pozimi) pa računajte na okoli 200 km dometa.

Čeprav tudi ta številka zadostuje za večino dnevnih migracij Slovencev, še vedno ostaja nekaj dvomljivcev. A če takšni dosegi še vedno niso dovolj, potem ste definitivno eden(ena) tistih iz tretjega odstavka.

Specifikacije: Volvo XC40 P6 Recharge Ultimate

vrsta motorja: električni
baterija: 69 kWh litij-ionska
moč v kW (KM) pri vrt./min: 170 (231)
največji navor v Nm pri vrt./min: 330
menjalnik: samodejni, enostopenjski s fiksnim prenosom
pogon: na sprednji kolesi
mere (dolžina x širina x višina) v mm: 4425 x 1836 x 1647
medosna razdalja v mm: 2702
prtljažnik v litrih: 419 – 1295
masa praznega vozila (nosilnost) v kg: 2.030 (450)
največja hitrost v km/h: 160
pospešek 0-100 km/h v s: 7,4
poraba (po NEDC) v kWh: 17-19
poraba na testu v kWh: 18
cena testnega vozila z dodatno opremo: 72.585 EUR