Preprosto uporabno! – Dacia Lodgy 1,5 dCi 110 Laureate

Nizkocenovne ponudbe so mamljive na vseh področjih, pa naj gre za letalske prevoznike, kitajsko orodje ali romunske avtomobile. V vsakem primeru je pomembno le, da dejansko dobimo kar pričakujemo. A le zakaj se vsakič pojavi vsaj kanček dvoma?

Pustimo sedaj ob strani ugled, prestiž in nečimrnost. To je rezervirano za druge. Tokrat se je morda dobro (zopet) vprašati, kaj je pravzaprav osnovni namen avtomobila. Tudi čedalje več proizvajalcev avtomobilov se namreč to sprašuje. Še vedno le prevoz od točke A bo točke B!?

Če zadevo pogledamo s tega stališča ja Dacia Lodgy zelo blizu idealu. S kar najmanjšimi zunanjimi merami ponuja ogromno notranjega prostora. Celo sedem sedežev, če dodatna dva posebej naročimo. S kar najbolj učinkovitim motorjem zadosti vsakdanjim hitrostnim potrebam. Zadovoljuje z ugodno porabo goriva. S kar najmanj nepotrebne elektronske »navlake« ne zapleta vožnje vozniku…

Služi osnovnemu namenu, torej: prevozu.

Seveda je to vse skupaj zelo relativno. Potrebne je kar nekaj samoobvladovanja in skromnosti, da si človek prizna, da je zadovoljen. Plastika v notranjosti je namreč z dna ponudbe. Trda in preprostih oblik. Je pa zato iz nje iztisnjeno in ulito kar nekaj uporabnih predalov in predalčkov. To pravzaprav potrebujemo! Elektronsko pomagalo v obliki omejevalnika hitrosti sicer pomaga, da nehote ne prekoračimo omejitve, lahko pa bi enako stikalo (kot ga poznamo že dolgo iz Renaultov) funkcionalno dopolnjeval tudi tempomat.


Tudi merilnik zunanje temperature (ki se v servisnem načinu celo izpiše) bi lahko umestili v že obstoječi prikazovalnik potovalnega računalnika. Za nemški trg menda je! Električni pomik šip je namenjen le prednjima dvema, višinska nastavitev sedeža le vozniku. Višinsko nastavljiv volanski obroč, elektični pomik zunanjih ogledal in klimatska (ročna) naprava so le v boljšem (torej našem, testnem) paketu opreme. PDC-ja (pomočnik za parkiranje) zadaj, tokrat ni bilo, bi bil pa mogoče bolj smiseln, kot dodatni paket za kadilce!? Razmislite!

Ko se pogovarjamo o opremi, vsekakor izstopa multimedijski prikazovalnik, ki poleg radia (vključno s priklopom zunanjih naprav) združuje tudi prostoročno telefoniranje in navigacijsko napravo. Dovolj enostavno, in celo uporabno. Le telefoniranje pri velikih hitrostih (150 km/h) je vprašljivo, saj zaradi povečanega hrupa v kabini najbrž bolj malo slišite…

Ja, na žalost je Lodgy med glasnejšimi, če se hočete voziti hitreje.

Če se na voznikovem sedežu premaknete, začutite tudi rahel premik sedeža. Kot bi bil slabo pritrjen. Pa ni, le takšne ohlapne »tolerance« so si očitno zamislili. Vsekakor je bolj pomembno, da bolj natančno deluje volanski mehanizem, da avtomobil lepo drži smer, da zavore dajejo dober občutek pri ustavljanju, da so obvolanske ročice zanesljive, priročne, da preglednost (enostavnih) merilnikov nudi najpomembnejša obvestila, da… Skratka, da deluje tisti operativni del, ki je pomemben za vožnjo. Starejši vozniki se bodo lahko z nasmehom spomnili tudi Renaultovih ročic z gumbom za trobljo na vrhu…


Velikokrat se pikolovci obesijo na rezultate preskusnih trčenj NCAP. Le štiri varnostne blazine spredaj jim niso dovolj, zahtevajo tudi stropne zavese. Ki pa jih Lodgy žal nima. Kar pa še ne pomeni, da je zato toliko slabši od drugih avtomobilov. Le zaletavati se ni treba! To je tako nekako kot loto. Vsi pričakujejo, a je usojeno le redkim!

Največ nesreč s smrtnim izidom se tako ali tako menda zgodi v domači kopalnici…

Testni Lodgy je bil tokrat opremljen le s petimi sedeži. Dodatno klop v tretji vrsti bi si morali (za 500 evrov) omisliti pri naročilu avtomobila. Kasneje jih nimate kam pritrditi, ker ni pritrdil. Sedeži v drugi vrsti so zložljivi, odstranljivi pa ne. Vendar je prtljažnik tako velik, da bodo to pomanjkljivost opazili le redki. Če 2,6 »kubika« prostora ni dovolj, pa res ne vem kaj pričakujete od 4,5 metra dolgega avtomobila!  Nekaj zatikanja pri zlaganju lahko pričakujte, zopet v smislu (že) prej omenjenih toleranc. K prostornosti seveda precej pripomore tudi višina avtomobila.

Motorna paleta je sestavljena iz preskušenih bencinskih in dizelskih agregatov. Turbodizelski 1,5-litrski štirivaljnik je seveda dobra izbira. Kakšen bo čez 150.000 kilometrov ne vemo. Trenutno je zaloge moči dovolj za suvereno vožnjo. Motor je do 2000 vrtljajev sicer malce len, ampak se potem zbudi. Pri brezkompromisnem pospeševanju postane tudi malce glasnejši. Menda je zato »kriv« Boschev sistem vbrizga. Je pa zato vzdržljivejši od občutljivejšega, a tišjega Siemensovega. Tako pravijo serviserji! Tudi poraba goriva od 5 do 7 litrov je še v tistih znosnih mejah, ko se še lahko pogovarjamo o ekonomičnosti. Za prenos moči skrbi soliden šeststopenjski ročni menjalnik, za elektronski nadzor stabilnost pa ESP, ki se nad 50 km/h samodejno zopet vključi, če ga izključimo. Deluje z dokaj visoko toleranco in ni moteč pri vožnji.

In na koncu smo zopet pri pričakovanjih. Čeprav je Lodgy korak naprej od prejšnjih Daciij, se zdi kot, da so nekaj še vedno pustili za naslednje rodove. Ampak tako se vsaj nečesa lahko veselijo…