Varčevalni ukrep. – Renault Clio dCi 90 Dynamique

Modelno paleto Renault Clia sem že skoraj v celoti preizkusil in imam občutek, da se že ponavljam. Clio se postavlja z atraktivno obliko. Nudi veliko možnosti individualizacije, kombinacija črne barve in rdečih detajlov pa res zažiga.

Dinamično zasnovo ustvari zadnji par vrat s skritimi kljukami v stebričku. Zato marsikdo sprašuje, ali gre za 3-vratno različico. Torej, oblikovno prikrita uporabnost.

V notranjosti Clio postreže s prostorom. Voznik in sovoznik ga imata dovolj, občasno zna prostor primanjkovati v drugi sedežni vrsti. Prtljažni prostor je s strani nakladanja malenkost nadležen, saj ima velik nakladalni rob. Prepriča njegova dobra prostornina. Armaturna plošča je prečiščena. Informacije o vozilu so združene na instrumentni plošči pred voznikom. Ostala zabava se nahaja na klavirsko lakirani sredinski plošči, kjer se nahaja sistem R-Link. Sistem je popolnoma poslovenjen, zato težava majn, pri rokovanju z aplikacijami. R-Link podpira predvajanje glasbe, uporabo prostoročnega telefoniranja, možnost navigiranja (Tom Tom navigacija), v testnem primeru tudi »eko igro« z doseganjem točk.

Kritiki ne uide niti Clio.

Pri odpiranju prtljažnika si boste večkrat umazali dlan. Okrasna plastika na volanskem obroču zna po daljših vožnjah pustiti boleče prste od držanja volana. Delovanje zaslona na dotik ni najbolj tekoče. Vožnja na »eco« pnevmatikah v deževnih razmerah ni odločna. Voznik nima občutka na volanu.


Kljub temu predstavlja Clio odlično celoto. Izstopa z izgledom, razpolaga z dobro mero udobja in prostornosti. Je praktičen in zabaven za vožnjo, cenovno ugoden in ne predstavlja težkega bremena mesečnemu proračunu.

Vprašanje se pojavi pri izbiri agregata. Clio je mestni avtomobil. Redki so ljudje, ki bodo Clia kupili za vožnjo na več kot 50 km oddaljeno delovno mesto, ali da bodo z njim prevozili veliko kilometrov.

Za takšne je Renault v ponudbo dodal dizelske agregat.

Testno vozilo je poganjal 1,5-lirski dizelski agregat, ki proizvaja 66 kW (90 KM) moči in 220 Nm navora. Moč se na prednji kolesni par prenaša preko 5- stopenjskega ročnega menjalnika. Količina dizelskega navora nudi lagodno vožnjo, moči za prehitevanje je tudi dovolj. Med vožnjo na avtocesti se čuti pomanjkanje šeste prestave, kot je opaziti tudi povečano (čeprav še vedno nizko) porabo goriva. Med testom je poraba znašala 5 litrov na 100 prevoženih kilometrov. Normni krog je Clio opravil z odliko, saj je izračun pokazal porabo zgolj 4,4 litra.


Vsa logika pa se kot že verjetno veste ne skriva le v porabi goriva. No, očitno je, da se dizelski Clio še vedno bolje obnese v praksi, kot marsikatero hibridno vozilo. Vendar, če primerjamo modelno nišo bencinsko in dizelsko gnanih Cliov, lahko rečem, da se šarmantni francoz najbolje obnese v kombinaciji z bencinskim agregatom. Enostavno je vozilo bolj karizmatično, lahkotno se zavrti v vrtljaje, kar se potrebuje v mestu in njegovi okolici. Bencinska različica potrebuje majn časa za ogrevanje, manj stroškov vzdrževanja, manjšo nabavno ceno in konec koncev niti ne tako veliko porabo goriva. Testirali smo Clia z 0,9-litrskim turbinsko polnjenim bencinskim agregatom in poraba je le redko presegla 6 litrov goriva na 100 kilometrov. To je dober liter več kot dizelska različica.

Kaj torej izbrati?

Moje mnenje je, da v kombilimuzinskem Cliu ne potrebujete dizelskega agregata. Moderni bencinski agregati z oznako TCe zelo dobro opravljajo nalogo, ko gre za razmerje moči in porabe goriva. Ne razočarajo niti pri pospeških in odzivnosti, kar je pri dizlih z nizko prostornino še vedno rak rana ( tudi pri testnem modelu). Cenovni vidik in vsakodnevna uporabnost Clia pa sta ponovno v prid bencinskih hlapom. Izbiro dizelskega agregata priporočam le v primeru, da prevažate prijatelje, družino ali veliko prtljage. Razumljivo, v kombinaciji s karavanskim zadkom.