Sosed končno dobil svoj avto – Suzuki Vitara 1.6 VVT 4WD

V otroštvu je sosed mojih let, med igranjem z avtomobilčki v pesku, venomer ponavljal, da si bo, ko odraste, kupil Suzuki Vitaro. Takrat je Vitara predstavljala dostopnega in zmogljivega terenca. In to mislim resnega terenca. Brez šminke. Zgolj mehanski ropot iz diferencialov. Za nameček so ga za službeno vozilo uporabljali mestni veterinarji.

Novice, da prihaja nova Vitara, sem se razveselil, kot otrok, ko prvič v letu vidi morje. V evforiji sem vnaprej rezerviral termin za test novinke. Dvojna barva, nastopaška platišča in cel kup individualnosti me je postavil v dvom. Bo Vitara še vedno zmožna priti na vrh hriba po gozdnih, ‘lastno odgovornih’, poteh?

Razvidno je, da brezpotja niso več Vitarin naravni habitat. V novi obleki se dosti bolje počuti v mestu, kjer ni več videti kot slon v trgovini s porcelanom. Vitara je zdaj bolj kompaktna, celo manjša je od modela SX-4. Navduši z majhnim obračalnim krogom, enostavno vožnjo ter višjo oddaljenostjo od tal. Modernost pa se ne konča pri barvah in manj možati postavi. Vitara nudi pester nabor varnostne kot zabavne opreme za dostopen denar.

V ceno dvajsetih tisočakov je bil zajet radarski tempomat, samodejne luči, samodejno delovanje brisalcev, ESP, varnostne blazine, parkirni senzorji s kamero za vzvratno vožnjo, dvopodročna avtomatska klimatska naprava, gretje sprednjih sedežev, zaslon na dotik s podporo radia ter zunanjih medijev, navigacija…najverjetneje sem še kaj pozabil.

V ceno je zajet še štirikolesni pogon ter čist 1,6-litrski bencinski motor, kar je v zadnjih dneh zelo pomembno. Tudi varčen je. Neglede na koriščenje štirikolesnega pogona, se povprečje ustavi na 6 litrih goriva na 100 prevoženih kilometrov. Motor je čisto dovolj zmogljiv in prožen, da zadovolji voznika, ki se občasno rad preizkusi v reli vožnji. Ne ravno disciplina, za katero je bila Vitara prvotno zasnovana, ampak želel sem se prepričati ali je Vitara še vedno okretna na terenu.

Še vedno doma na brezpotjih.

Izklop elektronike za nadzor zdrsa in stabilnosti. Vklop štirikolesnega pogona. Pred mano je bilo 13 kilometrov makadamske ceste, polne vzponov, zavojev ter serpentin. Tole bo prašno. V hrib sem poslal vseh 120 ‘konjev’, ki se niso kar tako vdali. Vitara je mimogrede na makadamu bolj udobna, kot na asfaltu. Nazaj v akcijo. Drvenje po služnostnih poteh ji ustreza in občutek na volanu ni nič kaj manj suveren kot na asfaltu. Hitro sem se spozabil in naslednjo serpentino zdrsel s pomočjo ročne zavore. Končno prava ročna, ki deluje in štirikolesni pogon, ki te izstreli naprej. Dolgo že nisem tako užival za volanom avtomobila, kot sem teh 13 kilometrov z Vitaro.

Preprosto je odlična celota in tekmica večini križancev ter tudi ta pravim terencem. Preostane mi le to, da pokličem mestne veterinarje, da si naročijo novo službeno vozilo. Kolega jo najverjetneje že vozi.

Motor

Bencinski, štirivaljni, vrstni, 16 ventilov, 1.586 ccm, 88 kW (120 KM) pri 6.000/min, 156 Nm pri 4.400/min. Poraba goriva (EU) 6,5/5,1/5,6 l/100 km. CO2: 130 g/km.

Prenos moči

Pogon na vsa štiri kolesa. Petstopenjski ročni menjalnik. Gume 215/55 R17 (Continental).

Podvozje in karoserija

Kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Dolžina 4,175 m, širina 1,775, višina 1,610 m. Medosna razdalja 2,500 m. Prtljažnik (normno) 375 – 1.120 l. Posoda za gorivo: 47 l. Mase: prazno vozilo 1.160 kg, dovoljena skupna masa vozila 1.730 kg. Največja hitrost (km/h): 180 Pospešek 0-100 km/h (s): 12,0

Poraba goriva (l/100 km): Testno povprečje:  6,3

Osnovni model (Vitara 1.6 Comfort): 14.500 EUR

Testno vozilo (Vitara 1.6 4×4 Elegance): 20.781 EUR