Volkswagen je s premiero T-Roca vstopil v segment kompaktnih križancev, avtomobilski razred, ki raste najhitreje od vseh in videti je, da so se Nemci pripravili in vanj vstopili udarno. S čim torej kupce prepričuje najmanjši Volkswagnov SUV?

Najprej je tukaj videz oziroma njegova pojava. Ta je sicer vedno subjektivne narave ampak kar poglejte si T-Roca. Poudarjene bočne linije, velika kolesa z izrazitimi obrobami. Nadaljujem? Verjetno ni potrebe, saj sem med druženjem s T-Rockom dobival same pohvale in vprašanja v smilsu – ali je dober, koliko stane, ti je všeč,…

Dejstvo je, da je T-Roc priljubljen predvsem zaradi kompaktnih mer, višjega sedenja, boljše pregledostni, dobro odmerjenga prtljažnika, zanimive motorizacije…

Testnež je bil z izjemo osrednjega 8-palčnega zaslona občutljivega na dotik, z opremljenostjo sicer relativno skop, vseeno pa se je glede na nivo »obogatitve« izkazal. Med zanimivejšimi dobrotami so se tako znašli aktivni tempomat, dvopodročna klimatska naprava, že omenjeni osrednji zaslon, pri katerem sem sicer pogrešal možnost DAB radijskega sprejema, ter usnjen večfunkcijski volanski obroč.


Pod pokrovom se je nahajal 1,6-litrski dizelski motor, ki je v bistvu WAG klasika. Proizvede 115 konjičev in postreže z dobro mero poskočnosti. Dizel se dobro odreže z veliko zalogo navora ter nizko porabo goriva. Le mogoče trenutno ni na tako dobrem glasu, kot njegovi bencinski TSI kolegi, ki so po mojem mnenju zapisani v DNA T-Roca. Preverite spodaj v testih.

Je pa ena »malenkost«, ki zna marsikaterega kupca obrniti h konkurenci, in sicer T-Rocova cena. Ta v ogoličeni osnovi stane skoraj 19 tisočakov za katere se v istem salonu dobi solidno opremljen Polo.

Tukaj se pač vidi, da so križanci trenutna modna muha in se prodajajo dobro kljub višjemu finančnemu vložku, pa čeprav gre v večini primerov le za »terensko šminko«. T-Roc nudi precej vendar za zajetno protivrednost. Torej, ali čustva ali pa pragmatičnost in poseg po tistih manj »okrancljanih« modelih iz Volkswagnove garaže.