Razlog, da sem se po sedmih letih skobacal na kolo!!!
Nikoli nisem in tudi ne bom podpiral lenobe, pa čeprav naj bi zaradi nje v naša življenja prišlo največ inovacij…z drugimi besedami, aplikacij za podporo lenobe.
Sam sem ravno nasprotje temu. Še kako rad se gibam, rekreiram in ne, nimam se za nikakršnega športnika, pa čeprav sem v najstniških letih treniral tako košarko kot rokomet. In ko sem pred nekaj tedni izjavil, da sem po sedmih letih sedel na kolo, so se mi prisotni začudili? Kaj, kako, zakaj,…v smislu, moral bi zdaj imeti že preko 130 kilogramov? 🙂
Kolo je iz mojega dometa padlo pri selitvi v Ljubljano. Ironično, kajti glavno mesto je naravno okolje kolesa. Kasneje sem se začel ukvarjati še s testiranjem avtomobilov in kaj kmalu dojel, da je v večini primerov avtomobil hitrejši kot ostala prevozna sredstva. Vse to je sedem let nazaj še kako veljalo.
A časi se spreminjajo, in prav je tako. Z njimi so prišle mnoge spremembe, tako dobre kot slabe. Izboljšal se je potniški promet po Ljubljani (aplikacija, enostavno plačevanje, rumeni pasovi za avtobus), dobili smo bicikLJ, večjo pozornost kolesarskih stezic, pametno naročanje taksijev… Po drugi strani se je center mesta zaprl, parkirišča so postala plačljiva in število dnevnih migrantov pa iz dneva v dan narašča. Vse našteto pa avtomobil vrže iz enačbe.
Trenutno najboljše sredstvo za transport po prestolnici je kolo. Kadar dežuje pa trola ali taksi- tudi slednji lahko uporablja rumene pasove. Avtomobil je najslabša opcija, vsaj med delovnimi dnevi. Posledično se tudi sam trenutno sprehajam v službo, saj mi 20-minutni jutranji sprehod prav dobro dene. So pa v zadnjem času mojo pozornost pritegnila električna kolesa.
Podpiranje lenobe ali nadgradnja zmogljivosti kolesa?
Zapriseženi kolesarji, ki za svojo specialko odštejejo po več tisočakov in jo morajo se zmeraj goniti, se zmrdujejo, češ da električna kolesa uničujejo bistvo…pa vendar na tem mestu nisem z njimi. Žal. Kolo je z električnim motorjem postalo zanimivo, toliko, da sem se po sedmih letih skobacal nanj in preizkusil to čudo, ki je bilo deležno vsaj toliko publicitete kot kripto valute.
Brez kapljice švica okoli PST
Khm. Torej, po sedmih letih, v civilni opravi, z električnim kolesom okoli Ljubljane po Poti spominov in tovarištva (Pot ob žici), z mislijo, da bo to odslej lahko storil vsak. Tudi 70-letna babica. Prvič.
Za pot sem izbral dvokolesni stroj z imenom S-Bikes F50e. Gre za mestno zložljivo kolo, ki ga žene 250W elektro motor s petimi stopnjami ter doseže najvišjo omejeno hitrost 25 km/h. Z napolnjeno 7.800 mAh baterijo se da prevoziti tudi do 65 kilometrov, če nismo preveč leni, torej ne kurimo zgolj in samo elektrite, ampak tudi kakšno kalorijo.
Pot okoli Ljubljane znaša 32,5, zato me glede dometa ni skrbelo. Bolj me je zanimalo, kako bo podvig prenesla moja zadnja plat.
S Šiške odrinem v zgodnjih urah, mimo Koseškega bajerja proti Viču. Vozim na prvi stopnji elektromotorja ter v najvišji, sedmi prestavi menjalnika Shimano. Vzpon na Golovec terja manjši davek na porabi baterije, saj sem elektromotor prosil za tretjo stopnjo pomoči, medtem, ko sem verigo prestavljal med prvo in drugo brzino.
Na vrhu Golovca opravim krajši postanek. Hipstesko priključim telefon na USB polnilec, ter objavim zgodbo na Instagramu. Odrinem proti Sostrem in dalje mimo industrijske cone BTC. Pri spustu z Golovca mi pomagajo odlične disk zavore, ki ne blokirajo koles ter nudijo dobro zavorno moč.
Po več kot polovici prevožene poti, je stanje baterije približno na polovici, moja zadnjica pa se ima na udobnem sedežu prav fino. Po času, ki ga rekreativen kolesar porabi za približno dve tretjini poti iz prestolnice do obale, sem pribicikljal okoli PST in zaključil s tezo, da bo odslej res lahko vsakdo zajahal kolo ter se odpeljal na krajši izlet. Še več, takšnega zložljivega se precej enostavno pospravi in vrže v prtljažnik. S svojimi 20 kilogrami pa tudi ni toliko težak.
Elektrifikacija je kolesarjenje naredila prijaznejše, predvsem pa lahkotnejše, saj je možno prevoziti daljšo razdaljo, ne da bi se utrudili oziroma se poleti odpeljati v službo in prispeti na cilj brez kapljice potu.
Višji davki na vozila, okolje, strožje regulacije prometa, so dejstva zaradi katerih bomo primorani poseči po alternativah. In če so to električna kolesa, res ne vem, zakaj še čakate v koloni na semaforju?
