Evropska oblika, ameriška prostornost. – Nissan Note 1,5 dCi Accenta Look Connect

Nekje sem zasledil primeren komentar: Note ima evropsko obliko, prostornost pa ameriško. In to samo po sebi pove že veliko. Nissan se je torej odločil narediti majhen a prostoren avtomobil, ki naj bi ugajal enemu najzahtevnejših potrošniških trgov.

Evropskemu. Poleg tega, da dobro izgleda je še praktičen in uporaben… Ampak zato je potrebno znati zaigrati na prave note, če si lahko dovolimo malo pesniške svobode.

Druga generacija Nissana Note v primerjavi s prvo, ki je imela svojo različico tudi v Renaultovem Modusu, očitno v drugo ubira malce bolj svojo pot. Osnovo si seveda deli z manjšo Micro. Kot običajno pri prenovah, ima nove žaromete, masko, odbijač, pokrov motorja (v dveh delih), zadaj pa so prav tako najbolj opazne nove luči in dodan spojler na strehi.

Bolj natančni bodo na robovih zadnjih luči opazili drobne reže. Na robu zadnjih blatnikov pa drobne plastične »izrastke«. Da, tudi tako se izboljšuje aerodinamika. Note je tudi prvi Nissan, ki ima v zunanji ogledali vgrajene smernike. V LED tehnologiji, seveda. Sicer pa so manj opazne spremembe večja prednja šipa in poudarjena bočna linija.


Ampak natančnim tudi take malenkosti ne bodo ušle.

V notranjosti so prenovili sredinsko konzolo, merilnike in uporabili (menda) tudi boljše materiale. Merilniki se prav razsvetlijo šele, ko avtomobil deluje. Pohvalno je njihovo enostavno zatemnjevanje in osvetlitev, prav tako tudi večjega zaslona na sredinski konzoli. Množico funkcij lahko nadzorujemo z gumbi ali pa kar s prstom (Soft touch). Nad merilniki je po novem modro osvetljen pas, ki opozarja na ekonomijo vožnje.

Opozarja, da je vključena funkcija eco (gumb za prestavno ročico), pod njo pa je še dodatno zeleno polje, katerega intenzivnost narašča in pada, glede na to kako varčno vozimo. V okroglem sredinskem prikazovalniku, kjer je tudi potovalni računalnik, se izrisuje še graf, ki ponazarja kako močno pritiskamo na stopalko plina. Sicer dokaj enostaven sistem, a dovolj opazen, da zna biti tudi učinkovit. Sicer pa je ob vključenem eco programu precej manj odziven tudi pedal plina. Kar že avtomatsko pomeni, da se je za več poskočnosti treba bolj potruditi. In ker vemo, da več dela mnogim ne leži, je rezultat tu…

Poraba goriva je manjša.

Tukaj sta še dva pomožna sistema: svetovalnik za pravočasno pretikanje in sistem start&stop. In tako kot pri mnogih drugih  je njihova funkcija bolj ali manj relativna. Odvisno, koliko ju upoštevamo. Prikazovalnik v desnem delu merilnikov je (pre)slabo viden, start&stop pa izklopljiv…


Voznikov delovni prostor je uporabniku sicer dovolj prijazen, gumbi, merilniki ter prikazovalniki pa veliki in pregledni. Marsikomu pa najbrž ne bo všeč, da merilnik hitrosti precej (preveč!) laže, pa tudi klimatska naprava zna biti nekoliko muhasta. Temperaturno lahko kar precej in sunkoviti niha. Tudi nastavitev volanskega obroča je le pogojno uporabna. Manjka namreč vzdolžna nastavitev, ki bo motila predvsem visokorasle, ki morajo sedeti bolj nazaj. Volan pa je nameščen precej naprej…Nerodno! Se pa vsaj sedi odlično!

Note, ki ga izdelujejo v Nissanovi tovarni v britanskem Sunderlandu je narejen na novi paltformi in je (lahko) za 55 kg lažji od predhodnika. Dolžina je ostala enaka (4,10 m), medosna razdalja tudi, so ga pa za malenkost razširili in znižali. Voznikov sedež je nameščen za slab centimeter nižje, zadnja sedežne klop pa za dobra dva višje. Je tudi izdatno vzdolžno pomična (16 cm) kar posledično pomeni ogromno prostora za noge potnikov ali pa za toliko večji prtljažni prostor.

Vendar, pomična klop je domena le v najbogatejšem paketu opreme! Prtljažnik je v osnovi velik od 195 litrov, z odstranjenim  dvojnim dnom in naprej pomaknjeno klopjo pa do 411 litrov. Z naprej  zloženim naslonom bo prostora dovolj tudi za najzahtevnejše. Le sprijazniti se bo treba, da na tleh ležeči sedeži zavzemajo še vedno nekaj dragocenega prostora. Pa tudi stopnica v zadnji del bi lahko koga motila. Sicer pa z (premičnim) dvojnim dnom tudi to lahko elegantno uredimo.

Nekoliko so znižali nakladalni prag prtljažnika, dobrodošlo za lažji dostop pa je tudi skoraj 90-stopinjsko odpiranje zadnjih stranskih vrat. Pomik zadnje klopi je izdaten, razveseljuje pa dejstvo, da tudi pri povsem naprej pomaknjeni klopi (povečanem prtljažniku) še vedno ostane kar nekaj prostora za noge potnikov. Ne tako, kot pri nekaterih, kjer oblikovalci mislijo, da imajo lahko potniki potem noge za vratom!

Paleta motorjev trenutno v Notu ni prav bogata.

1,2-litrski bencinski je menda preslaboten, zato je štirivaljni 1,5-litrski turbodizelski motor dCi praktično edini, ki bo ustrezal tistim z nekaj višjimi zahtevami. Motor postreže z dovolj moči in navora za vsakodnevne vožnje, dokaj dobro pa služi tudi na hitrejših delih avtocest, kjer doseže tudi kar presenetljivo velike hitrosti. Motor je bil razvit v sodelovanju med Renaultom in Nissanom, normna poraba goriva pa naj bi bila le 3,6 l na 100 km. Kar pomeni samo 95 g/km emisij CO2. Ustreza tudi že normam Euro6. Na testu se je izkazal sicer kot malce bolj požrešen, a še vedno ga lahko uvrstimo med varčnejše.

Motor so združili (le) s petstopenjskim ročnim menjalnikom zasnovanim v evropskem tehničnem centru Nissan (NTCE) in razvitim posebej za uporabo na evropskih cestah. Prestavna razmerja so primerna, delovanje tekoče in dokaj natančno, za daljše poti pa ne bi bila odveč še šesta prestava. Ampak tudi tako je dovolj dober in uporaben. Avto niti ni preglasen tako, da je vožnja lahko udobna, pa tudi vodljivosti ni kaj dosti očitati.

Kup tehologije!

Sicer pa Note v razred malih avtomobilov uvaja kar nekaj tehnologij, ki so bile do sedaj običajno domena višjih razredov. Tako je na primer s pomočjo štirih kamer na voljo 360 stopinjski pogled na okolico vozila (Around View Monitor), ki ga poznamo že iz Qashqai-a. Z opremo Nissan Connect (navigacija, Bluetooth, Google…) so vgradili večji (5,8-palčni zaslon). Tehnologija Safety Shield pa omogoča kar tri sodobne funkcije: opozorilo na vozila v mrtvem kotu, nenamerno spremembo voznega pasu in opozorilo na premike za vozilom. Vse to nadzoruje le ena kamera (zadaj) in seveda ustrezen računalniški program.

Safety shield, ki je menda dobival tudi že mednarodne nagrade za svojo inovativnost, se je v praksi sicer izkazal kot zanimiva oprema. Predvsem zaradi svoje enostavnosti. Toda ta enostavnost ima očitno tudi (še) nekaj slabosti. Predvsem moti nezanesljivost. Slabo deluje na primer v dežju, ko se kamera zamaže. Kljub posebnemu, za ta namen razvitemu samočistilnemu sistemu. In ko je kamera (zadaj) umazana začnejo kontrolne lučke v armaturi utripati, kar pomeni, da sistem ne deluje.

Ne preostane čisto nič drugega, kot da nekje varno ustavite, obrišete oko kamere in potem nadaljujete pot. Toda kako daleč? Tudi sistem za nenamerno menjavo voznega pasu ni prav zanesljiv. Pri večjih hitrostih reagira dokaj hitro, čim kolo zapelje čez črto, pri manjših hitrostih pa je lahko že cel avtomobil na drugi strani ceste, ko se oglasi opozorilo. Ali pa sploh ne! Tudi na ožjih cestah (brez črt) ga velikokrat kaj moti. Nič bolj natančen ni opozorilnik mrtvega kota, ki vse prevečkrat reagira na vse kaj drugega kot na avtomobil. Še sreča, da obstaja gumb za izklop…

Ima tri kamere!

Vsekakor svoj namen bolje opravičujejo druge tri kamere (čeprav tudi občutljive na cestno umazanijo). Ena v maski spredaj in dve v zunanjih ogledalih. Vklop zadnje je samodejen pri vklopu vzvratne prestave. Pri (počasni) vožnji naprej se samodejno preklopi na prednjo kamero, pogled na stransko (desno) pa lahko preklapljamo z gumbom. Seveda vse to deluje le pri zelo počasni vožnji. Uporabna zadeva predvsem pri parkiranju.

Ja, kaj hočemo. Tako pač je! Sodoben mali avtomobil bi hotel biti večji, boljši…. Ampak kaj ni že to dovolj, da ponuja ogromno prostora, prilagodljivost prtljažnika, dovolj prostora za vse potnike, dobro dostopnost, zanesljivo vodljivost, dovolj zmogljiv motor in zmerno porabo goriva? Ne nisem proti napredku. Še zdaleč ne. Ampak sodobna, neosebna tehnologija, ki ima preveč pomanjkljivosti mu na žalost le kvari ugled… Prepričan sem, da bi z nekaj manj (lažno učinkovite) elektronike tudi šlo. Vedno bom trdil, da tisti, ki ne zna, tudi z vso to »elektronsko kramo« ne bo znal!