Najslabši vozniki so v Kopru in Mariboru. Najbolje znajo opravljati z avtomobili v slovenski prestolnici. Največja težava večine voznikov pa je bila prevelika hitrost.

Letošnjo pomlad in jesen so v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru, Celju, Slovenj Gradcu in Novem mestu pod okriljem Zavarovalnice Triglav izvedli akcijo » Ponovno na izpitno vožnjo «. Izkušeni vozniki so se prijavili na brezplačno vožnjo po svojem mestu. Učitelji vožnje so jim omogočili dober vpogled v znanje cestnoprometnih predpisov in v njihove dejanske vozniške sposobnosti. Kot se je namreč pokazalo, leta rutinske vožnje ne pomenijo nujno tudi vožnje po veljavnih cestnoprometnih predpisih.

»Nekaj je formalno opravljen izpit, drugo pa je DNK voznika, ki ga pravzaprav poskušamo spremeniti. Torej, ali smo se pripravljeni spremeniti, sprejeti nove tehnologije, nove prometne zanke. To je tisto,
kar šteje. Je pa vsak, ki je prišel na ponovno izpitno vožnjo, že zmagovalec, ker je zmogel ta pogum,« je povedal Manuel Pungertnik, vodja ekipe učiteljev vožnje AMZS, ki je potovala po slovenskih mestih v okviru akcije Ponovno na izpitno vožnjo.

Stereotipi ne držijo

Ponovne izpitne vožnje se je udeležilo skoraj 200 izkušenih voznikov, od tega 40 odstotkov žensk in 60 odstotkov moških. V Kopru, Novem mestu in Slovenj Gradcu so se na izpitni vožnji bolje odrezale ženske. V Ljubljani, Mariboru, Kranju in Celju pa so bili boljši moški. Razlike med spoloma so bile tako majhne in nepomembne, da lahko ovržemo večkrat stereotipizirano povezavo med kakovostjo vožnje in spolom.


Razlike pa so se pojavile med posameznimi kraji, kjer so potekale izpitne vožnje. Najmanjši delež voznikov, ki bi opravili vozniški izpit, sta v statistiko zapisala Koper in v Maribor, kjer je bilo uspešnih le 15 odstotkov voznikov. Izkušeni vozniki na Štajerskem in na Obali pogosto niso vozili po
predpisanih omejitvah, niso upoštevali talnih označb in prometne signalizacije (kar 53 % voznikov), polovica jih ni bila pozorna na mrtvi kot in prav tako polovica kandidatov ni upoštevala znaka USTAVI. Tako kot v Mariboru, je tudi v Kopru 50 odstotkov voznikov brez ustavljanja prevozilo vsaj en znak USTAVI. Dobra petina voznikov pa je imela težave v krožnih križiščih.

Največji delež voznikov, ki bi vozniški izpit opravili, pa smo zabeležili v Ljubljani. Kar 46 odstotkov ljubljanskih voznikov bi izpit opravilo uspešno. Delež uspešnih voženj v slovenski prestolnici močno presega ostala mesta, čeprav vozniki v nobeni osebni okoliščini (starost ali število let od odpravljanja vozniškega izpita) niso izstopali od kandidatov v ostalih slovenskih mestih.

Najpogostejše napake slovenskih voznikov

In katere so bile najpogostejše napake voznikov? Na prvem mestu je tista, ki očitno pesti večino slovenskih voznikov: omejitev hitrosti. To še posebej velja v conah z omejitvijo 30 km/h. Na vrh lestvice prekrškov pa so se poleg hitrosti znašle še neupoštevanje znaka USTAVI, neupoštevanje mrtvega kota in nepravilna vožnja v krožnem križišču.

Akcija »Ponovno na izpitno vožnjo« je bila resda zasnovana kot izpit, a je njen glavni cilj preventivne narave. »Bistvo akcije ni bil le opravljen izpit, ampak smo dolgoletnemu vozniku pomagali, da opravi svoje zateče napake in osvoji spremembe na cestah. Izjemno je bilo spremljati voznike in voznice srednjih let, ko so po izpitno vožnji olajšano zavzdihnili – končno so osvojili, kako pravilno v rondo in iz njega, zato jih te situacije ne spravljajo več v stisko. Prav tako smo dobili pomemben vpogled v voznika in v to, kako lahko v prihodnje še razvijamo programe, da bi bilo žrtev prometa še manj,« je ob koncu akcije povedala vodja projektov cestne preventive v Zavarovalnici Triglav Ana Cergolj Kebler.