Avtomobil, ki si je prislužil prav poseben renome! – Ford Galaxy 2.0 TDCi Powershift Titanium

Ali sem že kdaj omenil, da germanskih narodov ne najbolj razumem. Pa naj nam oni pravijo ”balkaniše menše”, vendar, fantje in dekleta imajo ogromno nesnage prav na svojem pragu. Vsaj tako sem opazil lansko poletje, ko sem se s Fordom Galaxy potepal po avstrijskih jezerih.

Grenak priokus, je definitivno razlog, da test Galaxya objavljam šele zdaj, čeprav sam avtomobil nima nobene veze z jezeri. Vendar vsakič, ko sem se lotil pisanja prispevka o Fordovem enoprostorcu, sem se spomnil na te svojevrstne ”jodlarje”. Po več neuspelih poizkusih, ni preostalo drugega, kot da jih vključim v zgodbo, ki gre nekako takole.

Mahnjen sem na velike enoprostorce, saj v njih vidim neke vrste avtodom. Skrbno sem načrtoval dve poti, kateri sem nato pokazal punci ter psu. Z glasnim ”hov” in velikim nasmehom sta mi dala jasno vedeti, da sta za. Plan za prvo dan je bil bližnji Faaker See in nočitev v spalkah v prtljažniku Galaxya. Kljub malce kislemu vremenu je vse šlo po planu, dokler nismo prišli do mesta Faaker, kjer smo komajda našli parkirišče, katero ni imelo vsaj 20 opomb, kaj mora lastnik vozila tam početi.


Ok, gremo do jezera. Skozi kamp ne smemo, po privat zemljiščih v Avstriji ne bi tvegal (kleti pa te fore),…emm, drugega pa ne preostane. Aja, pa valda je prepovedano za pse. Galaxyski brunch in se po tem namenimo spat. Drugo jutro smo odrinili proti Weissen See, mesto z jezerom, ki naj bi bilo prijazno psom. In res je bilo tako. Pešpot okoli jezera (ob jezeru), vrečke za kakce, klopce, razgledne točke, lokalne informacije, kafiči…vse lepo in prav, le pes ne sme v vodo, sam pa se lahko kopam le na zasebnih plažah za katere morem biti gost dotičnega resorta. Lepa reč.

Malce posebni Avstrijci!

Pice recimo pečejo samo od četrtka do sobote po 17. uri ter samopostrežna bencinska črpalka ima delovni čas od 6h do 22h. Kako germansko je to! Odpravimo se naprej do prenočišča pri Italijanski meji. Luštna, stara alpska hiška, z malce nenavadnim osebjem. No, vsaj prijazni so bili in nama pripravili še obilno večerjo. Dunajc z marmelado. 😀

Drugo jutro smo se v izjemnem komfortu Fordove galaksije odpravili proti domu. Na poti smo se ustavili še na Ossiacher See, pod znanim smučiščem Gerlizen, kjer smo od hudomušnega natakarja izvedeli, da so prijazni psom, le, da ti ne smejo v jezero. Očitno ni vse zlato, kar se sveti, sva s punco zaključila, ko smo se spuščali z Ljubelja v Slovenijo. Avstrija je lepa in fajna, vendar radovednim in avanturističnim turistom popolnoma neprijazna.


Se pa je na tem popotovanju vrhunsko odrezal Galaxy, model za katerega nisem pričakoval, da bo Ford z njim naredil še eno potezo. Dominiranje S-Maxa, ki je zdaj bolj družinsko udoben kot družinsko športen, ter Transita, ki se je po vožnji ter uporabi približal osebnim avtomobilom, ga je nekako porinilo v ozadje. Pa upravičeno?

Ne. Galaxy je edinstven, saj zaradi škatlaste oblike ponuja prostor za sedem oseb oziroma obilo prtljage. Ker pa nima dostavniških genov, pomeni, da je bolje narejen, nudi več udobja, kopico tehnologije in odlično vozno dinamiko. To, da je dober, potrdi dejstvo, da je Best med potjo trdno spal tudi po celo uro, čeprav v večini voženj niti za hip ne zatisne očesa. Renome, ki prekaša mojo strokovno analizo Galaxya.

Na svojem valu. – Ford S-Max 2.0 TDCi 132 kW Powershift Titanium

‘Nanika’ – Ford S-Max 2.0 TDCi 154 kW Powershift Titanium

Vrata. – Ford Grand C-Max 1.5 EcoBoost Titanium